STA novice / Manjše otoške države v poskus zaščite oceanov prek sodišča
ponedeljek, 11.9.2023
Hamburg, 11. septembra (STA) - Na Mednarodnem sodišču za pomorsko pravo (Itlos) v Hamburgu se je danes začelo dvodnevno zaslišanje, s katerim želijo voditelji devetih manjših otoških držav zagotoviti zaščito oceanov pred podnebnimi spremembami. Od sodišča zahtevajo odločitev o tem, ali se emisije ogljikovega dioksida, ki jih absorbirajo oceani, lahko štejejo za onesnaženje.
Primer so pred sodiščem v Hamburgu sprožile otoške države Bahami, Tuvalu, Vanuatu, Niue, Palav, Sveti Krištof in Nevis, Sveta Lucija, Sveti Vincencij in Grenadine ter Antigva in Barbuda.
Otoške države so pozvale Mednarodno sodišče za pomorsko pravo, da ugotovi, ali se emisije ogljikovega dioksida, ki jih absorbirajo oceani, lahko šteje za onesnaženje in kakšne obveznosti imajo države, da to onesnaženje preprečijo, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
V jedru sodnega primera je konvencija Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu (UNCLOS), ki države zavezuje k preprečevanju onesnaževanja oceanov.
Konvencija opredeljuje onesnaženje kot človekov vnos "snovi ali energije v morsko okolje", ki škodi morskemu življenju. Vendar pa emisij ogljika ne navaja kot posebnega onesnaževala, medtem ko otoške države menijo, da bi jih morale.
Če bo primer otoških držav uspešen, bodo obveznosti držav pogodbenic te konvencije vključevale zmanjšanje emisij ogljika in zaščito morskega okolja, ki ga je že prizadelo onesnaženje z ogljikovim dioksidom, poroča britanski časnik The Guardian.
"To je uvodno poglavje v boju za spremembo ravnanja mednarodne skupnosti z razjasnitvijo obveznosti držav, da zaščitijo morsko okolje," je danes na sodišču dejal premier Antigve in Barbude Gaston Browne. Kot je poudaril, je nastopil čas, da se začne govoriti o pravno zavezujočih obveznostih, in ne o praznih obljubah, ki ostanejo neizpolnjene.
Po besedah odvetnice Catherine Amirfar, ki zastopa otoške države, je cilj prisiliti države k izvajanju bistvenih ukrepov v boju proti podnebnim spremembam. "Tukaj smo, da razpravljamo o nujnih, konkretnih, specifičnih korakih, ki jih morajo sprejeti po zakonu, ne po politični presoji," je dejala v izjavi za medije, ki jo povzema AFP.
Majhne otoške države so z naraščanjem gladine morja posebej izpostavljene vplivom podnebnih sprememb. Po ocenah znanstvenikov, ki jih povzema The Guardian, bo do leta 2050 poplavljena polovica Funafutija, prestolnice Tuvaluja.
"Samo nekaj let - toliko časa nam je še ostalo, preden ocean pogoltne vse, kar je moje ljudstvo gradilo skozi stoletja," je po poročanju AFP na sodišču dejal tuvalujski premier Kausea Natano.
Browne pa je izrazil nezadovoljstvo nad odnosom nekaterih velikih držav do financiranja blaženja ali preprečevanja podnebnih sprememb. Ko veliki onesnaževalci prispevajo v različne sklade, menijo, da gre za dobrodelno dejanje, je opozoril na tiskovni konferenci in dodal, da bi jim uspeh na sodišču pokazal, da "imajo pravne obveznosti".
Zadnje novice
-
Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za t. i. normirance (dopolnjeno)
13.2.2026 -
Koalicija umaknila sporni del predloga sprememb za t. i. normirance (dopolnjeno)
13.2.2026 -
Voditelji EU za dokončanje notranjega trga do konca 2027 (dopolnjeno)
12.2.2026 -
Sindikat bi ministrstvu za finance onemogočil poseganje v strokovno delo osebne asistence
12.2.2026 -
Orož obljublja mehak prehod v reorganizacijo okrajnih in okrožnih sodišč (dopolnjeno)
12.2.2026 -
Kaj je okrepljeno sodelovanje članic EU? (pojmovnik)
12.2.2026 -
Generalna pravobranilka EU predlaga razveljavitev odločitve o odmrznitvi sredstev Madžarski
12.2.2026 -
Evropski parlament potrdil nova pravila za preprečevanje nepoštenih trgovinskih praks v prehranski verigi
12.2.2026 -
Zelena luč odbora DZ za dvig starostne meje za vožnjo e-skirojev
12.2.2026 -
Javni uslužbenci z minimalno plačo v sedmi plačni razred
12.2.2026 -
Poslanci prihodnjo sredo še na eni izredni seji DZ
12.2.2026 -
Slovenija podpisala konvencijo Sveta Evrope o varstvu odvetniškega poklica
12.2.2026