STA novice / Za Evropsko unijo začela veljati istanbulska konvencija

"Vsaka tretja ženska je bila žrtev fizičnega ali spolnega nasilja po svojem 15. letu starosti. Preveč jih tega nasilja ne prijavi. Preveč storilcev ostane nekaznovanih. Ukrepati moramo in istanbulska konvencija je naš pravni odgovor za krepitev pravic žensk," je v izjavi poudarila podpredsednica Evropske komisije Vera Jourova.

Kot je dejala, bodo v Bruslju države članice še naprej spodbujali, naj sprejmejo potrebne ukrepe za preprečevanje nasilja nad ženskami in zagotovijo učinkovito zaščito ter podporo vsem žrtvam.

Po besedah evropske komisarke za enakost Helene Dalli je istanbulska konvencija dokument, ki nasilje nad ženskami definira kot kršitev njihovih temeljnih pravic. "Če želimo vsi živeti v pravični in enakopravni EU, morajo imeti ženske in dekleta možnost živeti brez vsakodnevne negotovosti, strahu in nasilja," je dejala in dodala, da je začetek veljavnosti konvencije za EU dober korak v tej smeri.

Istanbulska konvencija zagotavlja celovit pravni okvir za zaščito žensk pred vsemi oblikami nasilja. Njen cilj je preprečevanje, pregon in odprava nasilja nad ženskami in nasilja v družini ter izvajanje celovitih in usklajenih politik na tem področju.

EU je k istanbulski konvenciji pristopila junija letos. Švedsko predsedstvo Sveta EU jo je označilo za najbolj napredno konvencijo o boju proti nasilju nad ženskami. Slovenija jo je podpisala leta 2011, štiri leta kasneje pa ratificirala. Med članicami EU je niso ratificirale še Latvija, Litva, Češka, Slovaška, Madžarska in Bolgarija.

Sodišče EU je sicer leta 2021 razsodilo, da lahko EU nadaljuje postopek ratifikacije kljub pomanjkanju soglasja. Ustrezna pravna podlaga za pristop EU h konvenciji se nanaša na področje pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah, azil in nevračanje ter obveznosti institucij in javne uprave EU.