STA novice / Sindikati ostro proti zamrznitvi transferjev in olajšav

Vlada je predlog državnih proračunov za leti 2024 in 2025 predstavila v četrtek ter ju že poslala v potrditev v DZ. Kot je takrat povedal finančni minister Klemen Boštjančič, največ pozornosti posvečata obnovi po avgustovskih poplavah, med predlaganimi rešitvami pa je omenil, da se transferji posameznikom in gospodinjstvom v letu 2024 ne bodo usklajevali, prav tako ne olajšave in lestvica za odmero dohodnine.

Že pred tem je vlada predlagala, da z namenom zagotovitve sredstev za obnovo po poplavah vsak zaposleni prispeva 0,3 odstotka od svoje osnove za dohodnino ter še nekaterih drugih dohodkov, kar bi zneslo 75 milijonov evrov. Skupaj z neuskladitvijo transferjev ter olajšav in lestvice za odmero dohodnine pa bodo državljani za obnovo po poplavah prispevali skoraj 250 milijonov evrov, je danes na novinarski konferenci v Ljubljani izračunala predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič.

Spomnila je, da je gospodarstvo po poplavah prijavilo za 500 milijonov evrov škode in dodala, da poplave niso prizadele vseh podjetij. Koliko bo torej prispevalo gospodarstvo, je vprašala.

"Ko zmanjka sredstev v državnem proračunu, potem se vsakokratna vlada, in ta ni izjema, zateče v žepe državljanov," je bila kritična. Jerkič pričakuje, da bo zaradi predlaganih ukrepov padla kupna moč prebivalstva, svoje bo naredila še inflacija. "Ves čas poslušamo, da je potrošnja prebivalstva generator razvoja," je dejala in menila, da bo zaradi predlaganih rešitev gospodarska rast ponovno nižja.

Predvsem pa je razočarana nad ministrstvom za delo: "Ministrstvo za delo pošilja v javnost sporočilo, da je aktivna populacija očitno premalo obremenjena z davki, ter da so socialni transferji, vključno z družinskimi prejemki, preveliki."

Tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj, predsednik Konfederacijo sindikatov Slovenije Pergam Jakob Počivavšek, predsednik Zveze delavskih sindikatov Slovenije Solidarnost Albert Pavlič in predsednik Konfederacije sindikatov 90 Slovenije Peter Majcen so izpostavili vprašanje socialnega dialoga. "Poplave se izkorišča kot alibi, da se zaobide socialni dialog," je opomnil Lorber.

"Z dialogom je ta vlada pravzaprav vzpostavljala razliko do prejšnje oblasti," je dejal Štrukelj. A v tem primeru je bil dialog zreduciran na obvestilo, da vlada predlaga, da se omenjene uskladitve ne opravijo, je povedal.

"Dialog v okviru Ekonomsko-socialnega sveta trenutno sicer ne deluje, ker delodajalci še vedno obstruirajo sodelovanje, a to ne sme biti izgovor, da dialoga o ukrepih, ki se tičejo vseh državljanov, ne bi bilo," pa je dodal Počivavšek.

Sindikati so zadnje spremembe pri dohodnini, s katerimi se je ustavilo zviševanje splošne olajšave, podprli le zato, ker se je v novelo ponovno zapisala uskladitev olajšav in lestvice za odmero dohodnine, je povedal Lorber. In sicer je zdaj v zakonu zapisano, da se bo koeficient uskladitve določil ob posvetu vlade s socialnimi partnerji. "Nič od tega se ne bo usklajevalo," je obžaloval.

Čeprav vlada ob predstavitvi predloga proračunov minimalne plače ni omenjala, se sindikati bojijo, da bi utegnila poseči tudi v to. Jerkič je zato vnaprej opozorila, da se bodo na morebiten poseg v višino minimalne plače ali neuskladitev v mesecu januarju odzvali z vsemi sredstvi. Ne izključujejo niti morebitne generalne stavke.