STA novice / Delodajalci pozvali k podaljšanju prehodnega obdobja glede prispevkov za napotene delavce

DZ je konec marca potrdil novi zakon o čezmejnem izvajanju storitev. Zakon je že v veljavi, z izjemo dela, ki črta določbo v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki zdaj delodajalcem omogoča, da se prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje pri nekaterih delavcih, napotenih v tujino, plačujejo od bruto plače, ki bi jo prejemali za enako delo v Sloveniji.

Ker bo črtanje te določbe zvišalo stroške delodajalcev (ali znižalo neto prejemke zaposlenih), je bilo na Ekonomsko-socialnem svetu dogovorjeno, da bo uveljavljeno s 1. januarjem 2024. Ministrstvo za finance naj bi v tem prehodnem obdobju preučilo možne rešitve, da bi bile obremenitve za podjetja in delavce enakovredne tistim v konkurenčnih državah.

Delodajalske organizacije Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS), Trgovinska zbornica Slovenije (TZS), Združenje delodajalcev Slovenije (ZDS) ter Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS) k rešitvam pozivajo že več mesecev, a ukrepov kljub postavljenim rokom še ni.

Danes so zato zbornice na ministra Mesca naslovile predlog, da se prehodno obdobje podaljša še za najmanj eno leto, o tem pa so obvestile tudi ministra za gospodarstvo in finance Matjaža Hana in Klemna Boštjančiča.

"V tem času bi lahko poiskali ustreznejšo rešitev, da slovenski delodajalci, ki čezmejno opravljajo storitve, ne bi izgubili konkurenčnosti ali celo selili svojih podjetij v sosednje države," so njihovi predstavniki zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem pa so se ostro obregnili ob poročanje spletnega portala N1, da je vlada našla rešitev za prejemke napotenih diplomatov. Zapisala jo je namreč v predlog zakona o izvrševanju proračunov za prihodnji dve leti, ki je že v DZ. Ta v 80. členu določa, da se za javne uslužbence, poslane na delo v tujino, prihodnje leto kot osnova za plačilo prispevkov še naprej šteje plača, ki bi jo ti prejeli za enako delo v Sloveniji.

V utemeljitvi te rešitve je vlada navedla, da javni uslužbenci, ki opravljajo delo v tujini, izvajajo javne naloge kot predstavniki države, kot taki pa ne morejo predstavljati nelojalne konkurence, kot jo lahko delavci podjetij, ki opravljajo določeno storitev na trgu. "Javni uslužbenci niso konkurenti javnim uslužbencem drugih držav članic EU, zato jih evropski predpisi ne omenjajo," so dodali.

"Če so lahko diplomati dosegli prehodno obdobje še za eno leto, potem ne vidimo razloga, da ne bi imeli prehodnega obdobja tudi slovenski obrtniki in podjetniki," so se danes odzvali v OZS, GZS, TZS, ZDS in ZDOPS.

V GZS pa so v zvezi z izjemo za javne uslužbence spisali tudi ločeno sporočilo za javnost, v katerem so zagrozili z ustavno presojo. "Če bo vlada vztrajala pri izjemi za napotene javne uslužbence, bomo temu v vseh fazah zakonodajnega postopka ostro nasprotovali, odločitev izpodbijali z vetom v državnem svetu, poleg tega pa vložili ustavno presojo," je odločen izvršni direktor GZS Mitja Gorenšček.

Kot je opozoril, imajo napoteni javni uslužbenci že zdaj dohodninsko olajšavo, z izjemo pa bi ohranili tudi ugodnejšo obravnavo pri plačilu prispevkov.

Poudaril je še, da rešitev, ki naj bi jo uvedel zakon o izvrševanju proračunov, predstavlja nepojmljivo razslojevanje in deljenje ljudi na napotene delavce, gradbince, serviserje, monterje in napotene javne uslužbence.