STA novice / Odbor DZ po vetu znova podprl noveli zakona o KGZS in o zaščiti živali

Obe noveli je DZ sprejel 20. septembra.

Novela zakona o zaščiti živali med drugim predvideva ustanovitev prehodnih hlevov za odvzete živali, mobilne klavnice, popolno prepoved privezovanja psov in uporabe živali v cirkusih ter uvaja institut kvalificiranega prijavitelja. Predlagatelji, poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Meiro Hot (SD), so kot glavni cilj navedli večjo zaščito živali pred zanemarjanjem in zmanjšanje njihovega trpljenja.

Po mnenju državnih svetnikov je novela pomanjkljiva, obenem pa ne uživa podpore veterinarske, kmetijske in pravne stroke. Kot je pojasnil državni svetnik Branko Tomažič, pri oblikovanju zakona ni bila upoštevana veterinarska stroka, novela pa se obenem osredotoča na rejne živali. V državnem svetu obenem menijo, da uvedba kvalificiranega prijavitelja ni potrebna, prepoved privezovanja psov pa je neživljenjska.

Ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko je na današnji seji odbora spomnila, da vlada podpira cilje in vsebinske rešitve zakona, vendar bodo določene rešitve v praksi težko izvedljive.

Po mnenju poslanke Levice in ene izmed predlagateljic zakona Tatjane Greif veto prispeva k ohranjanju slabega stanja, ki je v škodo živali. Obenem je zanikala navedbe, da veterinarska stroka ni bila vključena v pripravo zakona, kar je po njenih besedah razvidno iz zapisnikov z javnih razprav in obravnav novele.

Jožef Horvat (NSi) je ocenil, da je zakon neizvedljiv in nedodelan, zaradi česar bo prišlo do različnih interpretacij. Z ugotovitvami, da je zakon težko izvedljiv, se je strinjal tudi Jožef Lenart (SDS). Njegov strankarski kolega Tomaž Lisec pa je prepričan, da zakon ne bo prinesel opaznega izboljšanja stanja.

Poslanca Svobode Mateja Čalušić in Tomaž Lah sta opozorila na zavajajoče informacije, ki so se pojavljale v javnosti glede obravnavanega zakona. Glede kvalificiranih prijaviteljev je po besedah poslanke Čalušić jasno navedeno, da ne bo prihajalo do poseganja v zasebno lastnino. Medtem je Lah zanikal trditve glede obveznega video nadzora v klavnicah. Med obravnavo zakona v DZ je bilo namreč sprejeto dopolnilo, ki določa, da je obvezen video nadzor predviden samo na podlagi odreditve uradnega veterinarja. Ob tem se ne strinja s trditvami, da je zakon uperjen samo v rejne živali.

Novelo zakona o KGZS so v parlamentarni postopek vložili poslanci koalicijskih poslanskih skupin s prvopodpisano Matejo Čalušić. Novela določa, da za člane vodstvenih organov zbornice na naslednjih volitvah med drugim ne bi smeli kandidirati politični funkcionarji in člani organov političnih strank. Predlagatelji želijo z novelo zagotoviti večjo avtonomijo in depolitizacijo zbornice.

Vlada podpira osnovna izhodišča predloga zakona, je pa ministrica Šinko opozorila na potreben test sorazmernosti, s katerim predlagatelj izkaže javni interes kot ustavno dopusten cilj za poseg v človekove pravice.

Po mnenju državnega sveta je novela ustavno sporna z vidika kršitve volilne pravice v okviru pravice do sodelovanja pri upravljanju javnih zadev, načela enakosti pred zakonom in načela pravne države.

Nasprotniki novele, poleg opozicije tudi večina poslancev koalicijske SD, so kritični do dejstva, da se osredotoča zgolj na eno zbornico. "Ne vem, zakaj se ni pripravilo zakona, ki bi vplival na vse zbornice," se je vprašal Damijan Zrim (SD). Tomaž Lisec (SDS) je prepričan, da pri tem zakonu ne gre za umik politike, ampak nasprotno; za še večje vmešavanje politike v zbornico. Po oceni Jožefa Horvata (NSi) bo ta zakon "pogorel" na ustavnem sodišču.

"To, da se pogovarjamo o tem, kako zaščiti teh 200 politikov, na katere bo ta zakon vplival, ne pa slovenskih kmetov, je zame popolnoma zgrešena debata," je bil medtem kritičen Franc Props (Svoboda). Samoomejevanje politike je nujno potrebno, v kolikor pa do tega ne prihaja, so potrebni zakoni, kakršen je obravnavani, je prepričan.