STA novice / Vlada podprla vseh osem kandidatov za sodnike na ESČP
četrtek, 12.10.2023
Ljubljana, 12. oktobra (STA) - Vlada je na današnji seji sprejela mnenje, da je vseh osem kandidatov primernih za opravljanje funkcije sodnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP) v Strasbourgu in da ga posreduje predsednici republike Nataši Pirc Musar. Za mandat od junija 2025 dalje bodo izbrani trije kandidati. Končno besedo pri njihovi izbiri bo imel državni zbor.
Kot je sporočilo ministrstvo za pravosodje, je vlada mnenja, da so za opravljanje funkcije sodnice ali sodnika na ESČP primerni profesor na univerzi v Maastrichtu Jure Vidmar, profesorja ljubljanske pravne fakultete Aleš Galič in Vasilka Sancin, sodnik na upravnem sodišču Boštjan Zalar, profesor Evropske pravne fakultete v Novi Gorici Anže Erbežnik, članica stalnega arbitražnega sodišča v Haagu Miša Zgonec Rožej, odvetnica in docentka na Evropski pravni fakulteti v Novi Gorici Anja Strojin Štampar in Andrej Auersperger Matić, pravni svetovalec pri evropski službi za zunanje delovanje.
Pred dvema tednoma je sodni svet sprejel sklep, v katerem je dal prednost pri kandidaturi za sodnika na ESČP Galiču, Sancin in Vidmarju.
Trenutni slovenski sodnik pri ESČP Marko Bošnjak, ki je tudi podpredsednik sodišča, bo na položaju še do junija 2025. Za nov devetletni mandat ni kandidiral, saj tega ne dovoljuje konvencija o človekovih pravicah.
Sancin in Galič že delujeta kot nadomestna sodnika ESČP. To so sodniki, ki nadomeščajo slovenskega nacionalnega sodnika pred ESČP v primerih, ko ta zaradi različnih okoliščin ne more sodelovati pri sojenju.
Glede na predpisan postopek se mora sedaj predsednica republike opredeliti do kandidatur in jih poslati v parlament. V DZ morajo kandidati dobiti večino glasov na tajnem glasovanju. Ima pa država čas do 16. decembra 2024, da seznam kandidatov posreduje v Strasbourg, kjer bodo volitve predvidoma januarja 2025.
Sodnike namreč izvoli parlamentarna skupščina Sveta Evrope s seznama, na katerem vsaka država predlaga tri kandidate. Dodeljen jim je devetletni mandat brez možnosti podaljšanja. Število sodnikov je enako številu držav pogodbenic konvencije o človekovih pravicah, ki jih je po odhodu Rusije trenutno 46. Sodišče je pristojno za obravnavo kršitev Evropske konvencije o človekovih pravicah, za kar mora prejeti individualno ali meddržavno pritožbo.
Zadnje novice
-
Ukrajina in Moldavija naredili nov korak na poti v EU (dopolnjeno)
14.7.2026 -
Odbor DZ prikimal predlogu novele zakona o preprečevanju pranja denarja
14.7.2026 -
DZ bo ponovno odločal o obravnavi novele zakona o javnih uslužbencih po skrajšanem postopku
14.7.2026 -
Iz opozicije zaradi navedb o izobrazbi vnovični pozivi k odstopu Mijiča, Stevanović brez komentarja (dopolnjeno)
14.7.2026 -
V Bruslju podpisali sporazum o prostem gibanju med Gibraltarjem in Španijo
14.7.2026 -
Pri Kallas brez komentarja glede postopka imenovanja Fajon
14.7.2026 -
Bruselj s smernicami za trajnostni turizem v Naturi 2000
14.7.2026 -
Sindikati pričakujejo natančno časovnico usklajevanj v ESS glede demografskega sklada
14.7.2026 -
Ljubljanska občina v parkirni režim v soseskah do konca mandata ne bo posegala
14.7.2026 -
V pilotnem testiranju digitalnega evra bo sodelovala tudi NLB
14.7.2026 -
Spletna objava dopinških prekrškarjev združljiva s pravom EU
14.7.2026 -
Direkcija brez ponovitve razpisa za obnovo postaje Trbovlje
14.7.2026