STA novice / Odvetniki o izzivih nove zakonodaje o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma

DZ je novembra sprejel novelo zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma, ki med drugim opredeljuje nekatere pristojnosti inšpektorjev urada za preprečevanje pranja denarja ter določa obveznosti odvetnikov glede poročanja, ko stranke želijo nasvet glede pranja denarja ali financiranja terorizma.

Kot je pojasnil član komisije za preprečevanje pranja denarja pri zbornici Timon Hren, v povezavi z omenjeno zakonodajo in evropsko direktivo odvetniki trčijo ob enega osnovnih postulatov svojega dela, to je zaupnost s stranko. Zato je razprava o tem, kaj zakonodaja po novem nalaga odvetnikom in kakšne izzive jim to prinaša, dobrodošla.

Predsednik komisije za preprečevanje pranja denarja pri zbornici Luka Gaberščik je povedal, da inšpekcijski pregledi v odvetniških pisarnah v zvezi s pranjem denarja in financiranjem terorizma kažejo, da nekateri odvetniki v teh postopkih niso dovolj odločni in da ne poznajo dovolj svojih obveznosti po kodeksu, zato bo zavedanje o tem treba okrepiti.

Gaberščik je opozoril, da praviloma pri teh nadzorih ni spoštovano načelo sorazmernosti, zlasti nujnosti. Kot je izpostavil, je tisto, kar je stranka odvetniku zaupala, stvar komunikacije med njima in ni javno, druge informacije pa je mogoče dobiti tudi izven odvetniških pisarn. "Odvetniki, kar se tiče transakcij, nismo v situaciji, da bi imeli ogromne količine podatkov, ki jih ostali zavezanci, kot so banke, ne bi imeli," je pojasnil.

Prepričan je, da je pregled odvetniške pisarne dovoljen le, če je to edini ukrep, s katerim je mogoče doseči zasledovani cilj, "ne more pa biti to prva točka, na katero se inšpekcijski organi spomnijo, ko želijo pridobiti kakšne podatke". Vprašanje je tudi, ali so sumi, ki so jih pridobili iz drugih virov, zadostni, da je pregled upravičen.

Zakon navaja omejitve, ki se jih morajo inšpektorji držati, ampak se jih po oceni Gaberščika ne držijo tako zelo in jih skušajo presegati v upanju, da bodo odvetniki, ki želijo sodelovati, pri tem popustili.

Ključno se mu zdi, da je pri pregledih prisotna odvetniška zbornica. "Odvetnik je lahko zaradi zahtev v stiski, zato je izjemno pomembno, da predstavniki zbornice opravimo svoje delo in zaščitimo stranke in zaupanje, ki ga imajo v nas," je poudaril Gaberščik. Prepričan je, da je na tem področju treba izboljšati informiranost odvetnikov in tudi postopke za sodelovanje pri pregledih.

"Nam je primaren interes, da s spoštovanjem zakonodaje izkažemo, da nismo del nezakonitega početja. Problem pa je z zasebnostjo stranke, ki se skozi odvetniško zasebnost, razširja na nas. Mi ne ščitimo svoje zasebnosti ampak zasebnost stranke, ki ima do nas popolno zaupanje. Že 2000 let ga ščitimo, sedaj pa so nas postavili v vlogo agenta za finančni sistem," je opozoril.

Član odbora za preprečevanje pranja denarja v Svetu odvetniških združenj evropske skupnosti Arne Engels je pojasnil, da odgovor na to, ali sme oziroma mora odvetnik informacije o svoji stranki predati določenim organom, ni enoznačen. Izpostavil je, da je odvetnik v nekaterih zelo posebnih okoliščinah dolžan obvestiti enoto za finančni nadzor o sumljivi transakciji, v katero je vpleten.

Predlog nove evropske direktive pa je, da bi moral odvetnik, kadar sumi, da so sredstva ne glede na znesek pridobljena s kaznivimi dejanji ali povezana s financiranjem terorizma, takšne sumljive transakcije in njihove poskuse samoiniciativno prijaviti ter se odzvati na zahteve enote za finančni nadzor glede dodatnih informacij.

Engels je prepričan, da bi takšno določilo za odvetnike predstavljalo zelo velik problem, saj bi izgubili svojo neodvisnost. "Prihodnost brez zaupanja strank v nas se mi zdi nemogoča," je sklenil.