STA novice / Specializirano državno tožilstvo obravnava 61 bančnikov

Kot so danes sporočili iz vrhovnega državnega tožilstva, specializirano državno tožilstvo po zadnjih zbranih podatkih obravnava 38 odprtih kazenskih zadev, večina zadev pa se že nahaja na sodiščih. Zahteve za preiskavo in obtožne akte so vložili tudi proti članom uprav in nadzornih svetov največjih slovenskih bank.

V 23 zadevah so vloženi obtožni akti proti skupno 98 osebam, od tega proti 61 bančnikov. V fazi sodne preiskave se trenutno nahaja devet zadev proti skupno 42 fizičnim osebam, od tega 37 bančnikov.

Skupna vrednost škode oziroma premoženjske koristi v zadevah, obravnavanih na sodiščih, znaša nekaj več kot 318 milijonov evrov. Po vloženih zahtevah za preiskavo znaša 171,6 milijona evrov, v zadevah po vloženem obtožnem aktu pa vsaj 146,6 milijona evrov. V preostalih zadevah predkazenski postopki še niso zaključeni.

Do sedaj je bilo v bančnih zadevah izdanih 24 sodb, od tega 21 obsodilnih za skupno 36 oseb, od tega 25 bančnikov. Petnajst obsodilnih sodb v zadevah za 19 oseb je že pravnomočnih, prav tako je pravnomočen kaznovalni nalog proti eni osebi. Skupna protipravna premoženjska korist oziroma škoda v teh zadevah znaša 70,6 milijona evrov.

Najpogostejše kaznivo dejanje, očitano bančnikom, je zloraba položaja ali zaupanja pri gospodarski dejavnosti. "Gre za zelo zahtevne zadeve, saj je bilo v okviru vseh sodnih preiskav zaslišanih zelo veliko prič, postavljeni so bili tudi sodni izvedenci ekonomsko finančne stroke," so poudarili na tožilstvu.

Zaradi kompleksnosti zadev so preiskave in sojenja po njihovih navedbah trajali dalj časa. Od vložitve zahteve za preiskavo do uvedbe preiskave v povprečju mine deset mesecev, do zaključka preiskave približno eno leto in devet mesecev, od vložitve obtožnega akta do začetka glavne obravnave povprečno okrog devet mesecev, prav toliko tudi do izdaje sodbe po izvedenih glavnih obravnavah.

Zadeve, povezane z domnevnimi zlorabami v bančništvu, bodo še naprej obravnavali prednostno, so napovedali. "Vendar pa za dosego končnega epiloga v posamezni zadevi ne zadostuje zgolj delo in prizadevanja državnih tožilcev. Na dinamiko reševanja zadev ima pomemben vpliv način postopanja obrambe in način vodenja postopka na sodiščih," so poudarili.

Rešitev po njihovem mnenju ni uporaba pospešitvenih pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo državni tožilci, saj ocenjujejo, da gre za sistemsko težavo. "Na državnem tožilstvu ocenjujemo, da bi moralo biti delo na sodišču v tako izpostavljenih zadevah organizirano na način, da bi potekalo tekoče in brez opozarjanja državnih tožilcev. Kot eno od rešitev vidimo ustanovitev enotnega specializiranega sodišča brez obremenitev lokalnega okolja in brez obremenjenosti z zadevami iz splošne pristojnosti," so zapisali.