STA novice / Pripravljen nov predlog zakona o sodnem varstvu za bančne razlaščence

Po navedbah ministrstvu predlog zakona o postopku sodnega varstva nekdanjih imetnikov kvalificiranih obveznosti bank glede na besedilo osnutka odpravlja neustavne rešitve nekdanjega zakona. Z uvedbo izdelave predhodnega mnenja ter novih procesnih institutov povečuje učinkovitost sodnega varstva za nekdanje imetnike kvalificiranih obveznosti bank, so, kot izhaja iz besedila, objavljenega na portalu e-uprava, prepričani na ministrstvu.

Po predlogu bo v teh postopkih Okrožno sodišče v Mariboru presojalo, ali so bili zaradi ukrepov prenehanja kvalificiranih obveznosti, ki jih je izrekla Banka Slovenije, ti imetniki v slabšem položaju, kot bi bili, če bi šla banka v stečaj. Predlog poleg individualne tožbe dopušča možnost vložitve kolektivne tožbe in združitve pravd ter vzorčnega postopka.

Da bi razlaščenci lahko realno ocenili možnost uspeha v pravdi, je v predlog zapisana možnost predlaganja imenovanja odbora izvedencev za pripravo predhodnega mnenja. Predvideva možnost vzpostavitve poravnalne sheme, če bo iz mnenja odbora izhajalo, da je prišlo do kršitve načela Noben upnik na slabšem. Predlog zakona določa še, da je plačnik morebitnih odškodnin po tem zakonu država.

V Vseslovenskem združenju malih deležnikov (VZMD) so osnutek predloga preučili in ga označili za nezadostnega. Zato so se obrnili na vlado in ji predlagali, naj se pri tretjem poskusu, da se na ustavno skladen način zagotovi sodno varstvo razlaščenih vlagateljev, ki da je sedaj enak prejšnjima dvema, zagotovi udeležbo tistih državnih uradnikov, ki z izbrisom vlagateljev niso neposredno obremenjeni, so sporočili iz združenja.

VZMD je ob tem pozval Slovenski državni holding (SDH), naj pozitivne učinke pripojitve Družbe za upravljanje terjatev bank (DUTB) deli z razlaščenimi vlagatelji. "Takšna opredelitev bi razbremenila odločanje, ali mora vir poplačila razlaščenih vlagateljev biti državni proračun ali Banka Slovenije, ter pospešila pot do končne rešitve," so prepričani v VZMD, kjer menijo, da ob sanaciji bank premoženje ni izginilo, temveč je bilo podvrednoteno in preneseno na DUTB.

Vlado in pristojna ministrstva je VZMD pozval še, naj državne institucije in razlaščene vlagatelje razbremenijo dolgoletnih sodnih postopkov z več kot 100.000 udeleženci ter naročijo izdelavo nove cenitve bank. Na njeni podlagi naj država ponudi poravnavo razlaščenim vlagateljem. Sodni postopki pa naj se nato izvedejo za tiste, ki se z izidom te cenitve v skladu z mednarodnimi standardi računovodskega poročanja ne bi strinjali.

Ukrepi, sprejeti v sanaciji šestih bank konec leta 2013, so razlastili več kot 100.000 imetnikov podrejenih obveznic oz. delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov. Podlaga za razlastitev so bile določbe zakona o bančništvu, glede katerih je ustavno sodišče jeseni 2016 odločilo, da niso v neskladju z ustavo, razen člena, ki izbrisanim ni omogočil učinkovitega sodnega varstva.

Zakon, ki bi sodno varstvo zagotavljal, bi se moral uveljaviti do sredine maja 2017. DZ ga je sprejel konec leta 2019, a ga je ustavno sodišče naprej zadržalo in se z več vprašanji obrnilo na Sodišče EU, ki je prepoznalo njegovo spornost z vidika monetarnega financiranja. Zakon je namreč med drugim Banki Slovenije nalagal plačilo pavšalnih odškodnin investitorjem, ki so fizične osebe. Ustavno sodišče ga je nato februarja letos razveljavilo.