STA novice / Bruselj napoved gospodarske rasti za EU in evrsko območje za 2023 znižal z 0,8 na 0,6 odstotka (dopolnjeno)

"Po precejšnji okrepitvi po pandemiji v letih 2021 in 2022 je gospodarstvo EU izgubilo zagon. Letošnje leto je torej težko tudi za gospodarstvo," je ob predstavitvi jesenske gospodarske napovedi v Bruslju povedal evropski komisar za gospodarstvo Paolo Gentiloni.

Bruto domači proizvod (BDP) se je v prvih treh četrtletjih realno zgolj nekoliko povečal. Še vedno visoka inflacija, ki se sicer znižuje, in zaostrovanje monetarne politike sta na gospodarstvo vplivala močneje od pričakovanj, vse skupaj pa je spremljalo še šibko povpraševanje. Omejeno gospodarsko aktivnost je glede na kazalnike za oktober pričakovati tudi v zadnjem četrtletju leta.

Evropska komisija je tako za EU kot tudi za evrsko območje napoved rasti BDP za letos v primerjavi s septembrsko napovedjo znižala z 0,8 na 0,6 odstotka.

V Bruslju pričakujejo, da se bo nato gospodarska aktivnost postopoma znova okrepila, predvsem na podlagi še naprej spodbudnih razmer na trgu dela, povečevanja plač ter zniževanja inflacije. "Ob rasti plač, ki naj bi prehitela inflacijo, bo poraba gospodinjstev glavno gonilo rasti," je povedal Gentiloni.

Napoved za prihodnje leto so sicer nekoliko znižali, za EU z 1,4 na 1,3 odstotka, za evrsko območje pa z 1,3 na 1,2 odstotka.

Inflacija, ki je oktobra v evrskem območju z 2,9 odstotka dosegla najnižjo raven od sredine leta 2021, se bo po napovedih Bruslja še naprej zniževala. Zniževanje bo sicer nekoliko počasnejše, kot so napovedovali v poletni napovedi, objavljeni pred dvema mesecema.

Za EU so napoved za letos ohranili pri 6,5 odstotka. Za prihodnje leto so septembra napovedali 3,2 odstotno inflacijo, zdaj pa napovedujejo 3,5-odstotno. Leta 2025 bo glede na trenutne napovedi znašala 2,4 odstotka.

Napoved inflacije za letos so ohranili tudi za evrsko območje, znašala naj bi 5,6 odstotka. Za leto 2024 so napoved zvišali z 2,9 na 3,2 odstotka. V letu 2025 pa naj bi v območju z evrom inflacija znašala 2,2 odstotka.

Pri zniževanju inflacije po komisarjevih besedah obstaja tveganje, povezano z dogajanjem na Bližnjem vzhodu, kjer potekajo siloviti spopadi med skrajnim palestinskim gibanjem Hamas in Izraelom.

"Mislim, da se vsi zavedamo, da bi lahko eskalacija konflikta in vključitev sosednjih držav vplivala tudi na cene energije in s tem spremenila pot zniževanja inflacije," je pojasnil. Zniževanje cen energentov namreč velja za glavni dejavnik pri zniževanju inflacije.

Med negotovostmi, ki spremljajo danes objavljeno gospodarsko napoved, je komisar izpostavil še razvoj ruske agresije na Ukrajino ter morebitne gospodarske težave glavnih partneric EU, predvsem Kitajske. Vse večje tveganje pa za gospodarstvo predstavljajo tudi naravne nesreče, ki so letos pustošile po uniji, je povedal.