STA novice / Zdravniška zbornica za več varovalk v spornem členu interventnega zakona v zdravstvu

Beović meni, da bi potrebovali zakonodajo, ki bi omogočala organizacijo zdravstva v izrednih razmera, a ne v interventnem zakonu, ampak v zakonu, ki bi veljal daljši čas.

"Razmere v slovenskem zdravstvu glede čakalnih dob, glede dostopnosti zlasti primarnih zdravnikov niso dobre in nas skrbi, da bi se tak člen uporabljal v teh razmerah, za katere pa smo najmanj krivi zdravstveni delavci," je opozorila v izjavi za medije.

Dodala je, da gre za organizacijo zdravstva, ki že desetletja ni bila urejena. "Na to ves čas opozarjamo in se nam zdi popolnoma nesorazmerno, da bi zdaj morali biti mi predmet nasilnega prerazporejanja, prepovedi dopustov, stavk," je naštela predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

V zbornici menijo, da bi potrebovali zagotovila oziroma tako napisan zakon, da bi bilo jasno, da se člen lahko uporablja res v izrednih razmerah, "ki pa takrat veljajo za vse državljane, ne samo za eno poklicno skupino".

V zdravniški zbornici menijo, da je nesorazmeren tudi člen interventnega zakona, ki onemogoča statusno preoblikovanje koncesionarja iz samostojnega podjetnika v gospodarsko družbo. Beović je povedala, da bi bilo treba zagotovili, da bi ob preoblikovanju tudi d.o.o. opravljal zdravniško službo oziroma bi moral biti izvajalec zdravnik. "Sama delovnopravna oblika ni pomembna. Če ni pomembna za druge poklice, ne vem, zakaj ni morala biti za zdravnike," je prepričana.

Predlog zakona določa tudi, da se morajo v zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva vključevati vsi zdravniki v javni zdravstveni mreži, vključno s koncesionarji. Po besedah Beović je sorazmerno, če dežurajo zaposleni v zdravstvenem domu, da dežurajo tudi drugi, ki opravljajo primarno službo na istem območju.

Med drugim zakon določa tudi nagrajevanje na primarni ravni. Beović je opozorila, da doslej bistvenega vpliva nagrajevanja ni, zato bo treba vzporedno urediti razmere in pogoje za delo, kamor spadajo tudi plače, administracija in obremenjenost ambulant z drugim delom, kot je strokovno delo.

Po njenih besedah bo k izboljšanju zdravstvenega sistema težko pripomogel tudi v zakonu predvideni izredni razpis zdravniških specializacij, saj imajo že na rednih razpisih nezasedena mesta. "Tako da si ne predstavljam, da bi obsežnejši razpis ali pa še tretji razpis na leto razmere kaj izboljšal. Treba je pač navdušiti zdravnike za delo v takem okolju, deloma z nagrajevanjem, deloma pa s pogoji dela," je prepričana.

O pomanjkanju usklajevanja interventnega zakona z vsemi deležniki pa je Beović dejala, da radi vidijo, da se o stvareh pogovorijo in dajo pripombe, ter dodala, da je sicer ministrstvo za zdravje v trenutni sestavi zelo dostopno za take pripombe.