STA novice / POPRAVEK: Prevolnik Rupel napoveduje dopolnitev spornega člena interventnega zakona v zdravstvu (daljše)

Predlog zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstvenega varstva, ki ga je vlada v petek poslala v DZ, v 45. členu ob posebnih pogojih v zdravstveni dejavnosti, ki so posledica naravne ali druge nesreče ali podobnega izrednega dogodka, na primer nenadnega pomanjkanja zdravstvenih delavcev ali povečanega obsega dela, ministru za zdravje daje možnost odrediti enega ali več začasnih ukrepov.

Med začasnimi ukrepi ta člen med drugim predvideva možnost začasne premestitve zdravstvenega delavca, prepoved ali omejitev izdaje soglasja za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti, prepoved ali omejitev sklepanja podjemnih pogodb, prepoved ali omejitev izrabe letnega dopusta ali stavke in druge ukrepe.

Ta člen je zmotil nekatere deležnike. V Sindikatu zdravstva in socialnega varstva Slovenije dvomijo o ustavnosti možnosti prepovedi stavke, kritični so tudi do predvidene možnosti začasne premestitve zdravstvenega delavca. Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides pa v členu vidi napoved, da bo država zdravstvo reševala s prisilnim delom.

Omenjeni ukrepi, kot je možnost premestitve zdravstvenih delavcev, so predvideni le v izrednih razmerah, denimo ob poplavah, žledu, epidemiji, je zagotovila ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Ne gre torej za sistemski ukrep reševanja v zdravstvu.

"Odzivov je veliko in očitno je, da se lahko člen lahko interpretira na več načinov, da je mogoče zapisan dvoumno, kar nam je jasno sporočilo, da moramo premisliti in člen ustrezno zapisati, da bo to dvoumje izginilo in da bomo dejansko vedeli, da gre za izredni ukrep," je poudarila ministrica. Ob tem je napovedala, da bodo pomisleke glede člena ustrezno naslovili v nadaljnjem zakonodajnem postopku.

Glede očitkov nekaterih deležnikov, da zakon ni bil sprejet v socialnem dialogu, je dejala, da je zakon predviden za obravnavo po nujnem postopku, zato javna razprava ni potrebna. So pa predlog zakona vseeno poslali v javno razpravo, kjer so prejeli nekatere komentarje, ki so jih upoštevali, je poudarila.

Interventni zakon so na ministrstvu sicer po besedah ministrice Prevolnik Rupel pripravili zaradi skorajšnjega preoblikovanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezni zdravstveni prispevek, kar se bo zgodilo s 1. januarjem prihodnje leto. Predlog zakona tako vključuje tehnične rešitve za vpeljavo obveznega zdravstvenega prispevka.

Zakonski predlog ob tem vsebuje tudi številne druge ukrepe, med drugim na področju absentizma, uvaja tudi možnost izrednega razpisa zdravniških specializacij, podaljšuje finančne stimulacije za izbiro specializacije iz družinske medicine, prav tako bi se morali po predlogu v neprekinjeno zdravstvo varstvo vključevati vsi zdravniki v javni mreži zdravstva, vključno s koncesionarji. Zakon tudi omejuje pravni promet s koncesijami, podaljšuje ukrep znižane ravni znanja slovenskega jezika za nekatere poklice v zdravstvu. Uvaja tudi ukrepe lažjega zaposlovanja tujcev, je naštela ministrica.

Je pa prvotni osnutek interventnega zakona predvideval ureditev, po kateri obvezni zdravstveni prispevek ne bi zniževal osnove za dohodnino. Predlog interventnega zakona, ki ga je vlada v petek poslala v DZ, pa tega ne predvideva. Tako bo v veljavi ostala ureditev, ki jo uvaja v začetku poletja sprejeta novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki je predvidela, da bo prispevek zniževal osnovo za dohodnino.

Znesek prispevka v višini 35 evrov bo poleg ostalih obveznih prispevkov za socialno varnost, ki so določeni v odstotku glede na bruto plačo, zmanjševal bruto dohodek. Ob upoštevanju davčnih olajšav, ki prav tako znižujejo bruto dohodek, se izračuna dohodnina, po plačilu dohodnine posamezniku ostane neto plača. Pod črto bo imel zaposleni z bruto plačo 1500 evrov na mesec za osem evrov višji razpoložljivi dohodek, so po sprejetju novele za STA pojasnili na ministrstvu za finance.