STA novice / DZ za boljšo varnost cestnega prometa

Poslanske skupine so v današnji predstavitvi svojih stališč med drugim poudarile pomen, ki ga ima spodbujanje zavesti o skupni družbeni odgovornosti za ukrepe, ki bodo pripomogli k večji varnosti v cestnem prometu, izboljšali prometno kulturo in ustvarili pogoje za varno vključevanje posameznikov v promet.

Z ukrepi iz nacionalnega programa naj bi dosegli, da na cestah do leta 2030 ne bo umrlo več kot 50 ljudi in da se v prometnih nesrečah ne bo hudo poškodovalo več kot 400 ljudi. Izhodišče je leto 2019, ko na gostoto prometa na cestah in s tem povezane prometne nesreče še ni vplivala epidemija covida-19.

Nacionalni program zajema devet globalnih in nacionalnih stebrov. Med globalne stebre sodijo multimodalnost in prostorsko načrtovanje, varna cestna infrastruktura, varna vozila in varna uporaba cest ter odziv po nesreči. Med nacionalnimi stebri pa so mikromobilnost, poklicni vozniki tovornih vozil, vozniki enoslednih motornih vozil in starejši udeleženci v prometu.

V naslednjih letih resolucija predvideva razvoj infrastrukture, tako da bodo še bolj spodbujali varno uporabo javnega prevoza, hojo, kolesarjenje in druge oblike aktivne mobilnosti. Hkrati je predvideno uvajanje ukrepov za manjšo hitrost, denimo širitev območij z najvišjo dovoljeno hitrostjo 30 kilometrov na uro in območij umirjenega prometa predvsem v okolici šol, vrtcev, vozlišč javnega potniškega prometa in v naseljih.

Prav tako načrtujejo pregled in oceno varnosti šolskih poti, vzpostavitev ocenjevanja varnosti državnih kolesarskih povezav, postopno prenovo zakonodaje s področja projektiranja cest, ki bo vključevala najnovejša strokovna spoznanja, in pregled stanja prometne signalizacije, reklamnih in označevalnih tabel s ciljem vzpostavitve minimalne nujne in jasne prometne signalizacije brez motečih elementov ter odstranitev nepotrebnih elementov.

Resolucija poleg tega predvideva spremembo predpisov v smeri zaostritev zakonodaje v povezavi z večkratnimi kršitelji in preučitev možnosti za dvig regresnega zahtevka zaradi povzročitve hude prometne nesreče zaradi alkohola ali prepovedanih drog s 13.560 evrov na 130.000 evrov. Predvideva tudi znižanje mejnih vrednosti koncentracije alkohola v krvi na 0,0.

Dokument se nenazadnje dotika novih oblik mobilnosti v prometu in predvideva dvig starosti za uporabnike lahkih motornih vozil in e-koles nad 15 let ter uvedbo usposabljanja osnovnošolcev za dovoljenje za vožnjo z e-skiroji po vzoru kolesarskega izpita.