STA novice / DZ sprejel resolucijo o potresni varnosti do leta 2050

Resolucijo, ki je bila potrjena s 55 glasovi za in nobenim proti, je v imenu vlade predstavil državni sekretar na ministrstvu za naravne vire in prostor Jože Novak, ki je pojasnil, da je resolucija pripravljena z namenom, da se začne postopno, sistematično povečevati potresna odpornost stavbnega fonda, "saj je del stavbnega fonda v Sloveniji neustrezno potresno odporen". Sprejetje resolucije bo po njegovih navedbah velik korak k sistematičnemu dolgoročnemu zmanjševanju posledic, ki jih bo povzročil potres.

Med cilji resolucije je izpostavil povečanje ozaveščenosti o potresnem tveganju, vzpostavljanje pravnosistemskega okvira za pripravo preventivnih ukrepov, usposabljanje in izobraževanje strokovnjakov s tega področja in pregledovanje potresne odpornosti obstoječega stavbnega fonda.

"Resolucija predstavlja pomemben dokument na tem področju, saj je usmerjen v preventivo," je poudaril in dodal, da bo Slovenija s sprejemom resolucije prva in edina država v širšem, ne le v evropskem prostoru, ki bo imela takšen strateški dokument.

Franc Props je v imenu poslanske skupine Svoboda dejal, da pozdravljajo dejstvo, da resolucija opredeljuje konkretne ukrepe, med katerimi je izpostavil vzpostavitev evidence potresne odpornosti stavb in sanacijske oziroma akcijske programe za zmanjšanje potresnega tveganja. "Krepitev potresne varnosti v Sloveniji je dolgoročen projekt, za katerim morajo stati ciljno usmerjeni operativni akti, katerih implementacija se ne sme pretrgati z vsakokratno vlado," je dejal.

Da večja potresna odpornost stavb zmanjšuje možnost nastajanja verižnih nesreč ob poškodbah stavb, pa je dejala Tatjana Greif (Levica). Prav tako po njihovem mnenju potresna utrditev obstoječih stavb pomeni, da država ravna po načelu krožnega gospodarstva.

"Moramo imeti zastavljene ukrepe, kako in na kakšen način bomo prišli do tega, da bomo lahko čez nekaj let v poročilih in tudi v analizah prebirali ugotovitve, da v Sloveniji stavbe postajajo potresno varne," je poudaril Predrag Baković (SD). Ob tem je izrazil prepričanje, da je predlog resolucije korak k temu, da "nas v prihodnje potres ne prehiti oziroma da bomo nanj kar najbolje pripravljeni".

Da je ozaveščenost ljudi o potresni ogroženosti v Sloveniji nezadostna, po navedbah Janeza Žaklja menijo tudi v NSi. Ob tem so vlado pozvali, "da pristopi k operacionalizaciji akcijskih načrtov", ki zajemajo ozaveščanje, vzpostavljanje ustreznega pravnosistemskega okvirja, usposabljanje strokovnjakov, pregledovanje in vzpostavitev evidenc o stopnji potresne odpornosti stavb.

V SDS resoluciji niso nasprotovali, vseeno pa, kot je dejal Danijel Krivec, pogrešajo konkretnejše usmeritve. "Veliko je govora o nekih informativnih izobraževalnih aktivnostih, ki naj bi se odvijale v prihodnje glede ozaveščanja prebivalstva, ni pa nekih konkretnih časovnic," je povedal Krivec in dodal, da niti ni jasneje opredeljeno, kaj naj bi vsebovale predstavitve v osnovnih in srednjih šolah ter drugje.

DZ je z 49 glasovi za in nobenim proti potrdil tudi predlog resolucije o jedrski in sevalni varnosti v RS za obdobje 2024-2033.