STA novice / V proceduri DZ predlog zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ

Predlog zakona med drugim predvideva, da bo svet vlade za vprašanja narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ dobil status stalnega vladnega posvetovalnega telesa. 12-članskemu svetu bo predsedoval minister za kulturo. Podpredsednika sveta bodo izvolili člani, ki bodo v svetu predstavniki narodnih skupnosti. Vlada bo svet ustanovila v devetih mesecih od uveljavitve zakona.

Poleg ministra za kulturo bo vlada v svet imenovala še predstavnike ministrstva za vzgojo in izobraževanje, notranjega in zunanjega ministrstva ter predstavnika ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti ter predstavnika urada vlade za narodnosti. Njihov mandat bo prenehal s prenehanjem mandata vlade in v primeru odstopa.

Drugih šest predstavnikov narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ bodo imenovale reprezentativne organizacije posamezne narodne skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ. Vsaka bo imenovala enega predstavnika in njegovega namestnika. Njihov mandat bo trajal pet let z možnostjo ponovnega imenovanja, je razvidno iz predloga zakona.

Kot so sporočili iz Levice, bo novo vladno posvetovalno telo nastalo s preoblikovanjem sedanjega sveta po analogiji ustanovitve dveh drugih posvetovalnih teles vlade - sveta vlade za Slovence po svetu in sveta vlade za Slovence v zamejstvu.

Glede uresničevanje kulturnih programov in projektov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ predlog zakona predvideva, da se bo financiranje oziroma sofinanciranje kulturnih projektov in programov pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ preko javnih pozivov oziroma javnih razpisov preneslo z javnega sklada za kulturne dejavnosti na ministrstvo za kulturo.

Predlog zakona v 3. členu kot kulturne pravice navaja pravico do ohranjanja in razvoja identitete, gojenja kulture, ohranjanja kulturne dediščine na ozemlju Slovenije, ohranjanja lastne kulturne in družbene zgodovine, uporabe maternega jezika in pisave, ustvarjanja in razširjanja medijskih programskih vsebin, pravico do javnega obveščanja in do obveščenosti, lastnega založništva, razvijanja lastne znanstvenoraziskovalne dejavnosti in druge kulturne pravice, ki se uresničujejo na področju osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, na področju tiskanih medijev, radijske in televizijske dejavnosti in drugih elektronskih publikacij ter na drugih področjih s kulturnimi programi in projekti pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji.

Z zakonskimi rešitvami, pod katere sta prvopodpisana poslanec Levice Matej T. Vatovec in poslanka Svobode Sandra Gazinkovski, v vladni koaliciji stremijo k uresničevanju tistih kulturnih pravic, ki bodo pripadnikom narodnih skupnosti iz bivše SFRJ končno omogočile, da v stalnem dialogu z državo ohranjajo svoje narodne, jezikovne in kulturne značilnosti. S tem Slovenija krepi spoštovanje človekovih pravic in zagotavlja enakopravno integriranost novih manjšin v slovensko družbo.

Skupnosti Albancev, Bošnjakov, Črnogorcev, Hrvatov, Makedoncev in Srbov si že več kot dve desetletji prizadevajo za priznanje statusa manjšin v Sloveniji in ureditev kulturnih pravic.

Leta 2011 je bila sprejeta deklaracija o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji. Z deklaracijo je bil priznan obstoj narodnostnih skupnosti bivše SFRJ, izvršilnim organom pa je bilo naročeno, da se poleg že doslej priznanih posameznih pravic za pripadnike teh skupnosti, ki predstavljajo 10 oziroma 11 odstotkov prebivalcev Slovenije, začnejo urejati tudi vse druge pravice, ki izhajajo iz omenjene deklaracije in mednarodnopravnih dokumentov, ki urejajo vprašanja narodnih manjšin.