STA novice / Vrhovno sodišče podprlo predlog enovitega sodnika in javno dostopnost sodnih odločb

"Kot najpomembnejša sprememba se izpostavlja predvidena uvedba enovitega sodnika, ki bi tudi po oceni Vrhovnega sodišča RS pomembno pripomogla k izenačevanju obremenitev sodnikov ter omogočila racionalnejše poslovanje sodišč. Na nujnost sprememb na tem področju sodstvo opozarja že več let," so zapisali v sporočilu za javnost.

Ob tem so se ponovno zavzeli za javnost in transparentnost delovanja sodstva. "Upoštevaje ustavno vlogo sodstva morajo biti sodne odločbe javno dostopne, razen v primerih, ko procesna zakonodaja določa izključitev javnosti ali se za izključitev na podlagi utemeljenih razlogov odloči sodnik v postopku. Tudi iz tega razloga so predlagane spremembe zakonodaje nujne," so pojasnili.

Glede na pomembnost in nujnost predvidenih zakonodajnih sprememb, "saj se sodstvo nahaja v resni situaciji, do katere je prišlo tudi zaradi nepripravljenosti uvesti določene zakonske spremembe", na vrhovnem sodišču od zakonodajalca pričakujejo čimprejšnjo obravnavo predlaganih sprememb sodniške zakonodaje.

To ima po njihovi oceni za delovanje pravne države "precej večjo težo od prizadevanj za spremembe ustave, predvsem v delu, ki predvideva spremembo sestave oziroma postopka imenovanja članov Sodnega sveta, ki niso sodniki". "V tem delu predlaganih sprememb ustave vidimo tudi nevarnost vpliva vsakokratne politike na sprejemanje bistvenih odločitev v Sodnem svetu, pomembnih za delovanje sodišč, predvsem pa nevarnost blokade v delovanju Sodnega sveta," so opozorili.

Predlagane spremembe ustave namreč predvidevajo, da sodnikov na predlog Sodnega sveta ne bi več volil DZ, ampak bi jih imenoval predsednik republike. Sodni svet, ki bi o predlogih za imenovanje sodnikov odločal z dvotretjinsko večino glasov vseh članov, bi namesto sedanjih 11 imel 15 članov. Sedem članov bi izvolil DZ z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih uveljavljenih pravnikov, osem pa izmed sebe sodniki. Člani Sodnega sveta bi bili izvoljeni za dobo šestih let in ne bi mogli biti ponovno voljeni. Predsednika pa bi člani izvolili izmed sebe za dobo treh let. Sodni svet bi urejal poseben zakon.