STA novice / DZ potrdil zakon o reševanju in prisilnem prenehanju bank

S predlogom novele se prenaša zadnje spremembe evropske direktive o reševanju bank. Z njo je za bančni sektor določeno, da morajo banke ves čas zagotavljati minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti (MREL), ki jo v posamezni banki določi pristojni organ. Za sistemsko pomembne banke jo določi Evropska centralna banka v sodelovanju z nacionalno centralno banko, za ostale banke pa nacionalna centralna banka.

"Namen te zahteve je, da se vnaprej zagotovijo zadostna sredstva za primer, da gre banka zaradi težav v nadzorovani postopek reševanja. V skladu z načelom bančne unije sredstva za kritje izgub najprej prispevajo delničarji in podrejeni upniki banke in ne več davkoplačevalci. Morebitna dodatna sredstva pa se zagotovijo iz enotnega evropskega sklada za reševanje bank," je danes povzela državna sekretarka na ministrstvu za finance Gordana Pipan.

Sprememba direktive se nanaša še na določitev pravil za oblikovanje in uporabo zahteve MREL na ravni podrejenih družb v bančnih skupinah, spreminja se pravni okvir za reševanje bank z vključitvijo posebne obravnave posrednega vpisa instrumentov, predlog pa odpravlja še pomanjkljivosti prejšnjega prenosa direktive. "Sprememba, ki se nanaša na globalno sistemsko pomembne banke, ne bo imela pomembnejšega vpliva na slovenski bančni sektor," je še dodala.

Predlog so v predstavitvi stališč poslanskih skupin podprle tako koalicijske kot opozicijske. "Če kdo ve, koliko davkoplačevalskega denarja smo v preteklosti namenili za banke, ve ta državni zbor in ta država," je spomnil Jernej Vrtovec iz NSi. "Izkušnje dokapitalizacije bančnega sektorja izpred desetih let nas učijo, da je smotrno zagotoviti zadostna sredstva za primer, da gre banka v postopek reševanja," je dodala Andreja Živic (Svoboda).