STA novice / Vrhovno sodišče zavrnilo Janševo zahtevo za varstvo zakonitosti v primeru žaljivega tvita o novinarkah (daljše)
sreda, 3.1.2024
Ljubljana, 03. januarja (STA) - Vrhovno sodišče je zavrnilo zahtevo predsednika SDS Janeza Janše za varstvo zakonitosti v primeru žaljivega tvita o novinarkah TV Slovenija Mojce Šetinc Pašek in Eugenije Carl. V veljavi torej ostaja pravnomočna obsodba za razžalitev novinark, Janša pa je dolžan plačati nekatere stroške sodnega postopka, je odločilo vrhovno sodišče.
Janša se je sicer na sodišču znašel zaradi tvita iz marca 2016, v katerem je med drugim zapisal, da na "neki Facebook strani javne hiše ponujajo poceni usluge odsluženih prostitutk Evgenije C. in Mojce P. Š.". Celjsko višje sodišče je maja 2022 potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, ki je prvaka SDS spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj razžalitve novinark TV Slovenija. Dosodilo mu je tri mesece pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta.
Janša je poskusil z zahtevo za varstvo zakonitosti, a torej ni uspel. Vrhovno sodišče mu je ob tem naložilo tudi plačilo sodne takse v višini 480 evrov, izdatkov zasebnih tožilk ter nagrade in izdatkov njunega pooblaščenca, nastalih v postopku.
V zahtevi Janša oziroma njegov zagovornik, odvetnik Franci Matoz, navajata, da "obsojenec na sejo pritožbenega senata ni bil v redu povabljen oziroma o njej obveščen, saj mu vabilo ni bilo vročeno v skladu s pravili zakona o kazenskem postopku". To naj bi po njihovem mnenju pomenilo, da niso bili izpolnjeni pogoji za izvedbo pritožbene seje in izpolnjeni pogoji za nastop pravnomočnosti sodbe. Vrhovnemu sodišču so zato predlagali razveljavitev in zavrnitev obtožbe, oprostilno sodbo ali vrnitev v ponovno odločanje, izhaja iz sodbe vrhovnega sodišča, ki jo je pridobila STA.
Državni tožilec Jože Kozina in pooblaščenec tožilk, odvetnik Stojan Zdolšek sta medtem predlagala, naj vrhovno sodišče zahtevo za varstvo zakonitosti zavrne. Slednje je to tudi storilo. V obrazložitvi je med drugim pojasnilo, da zakonodaja določa, da mora biti obdolženec na glavno obravnavo "v redu povabljen" in mu mora biti vabilo vročeno, medtem ko glede zagotavljana prisotnosti na pritožbeni seji velja, da morajo biti stranke v postopku o seji obveščene, pri čemer zakon ne določa načina seznanitve. "Če stranka, ki je bila o seji v redu obveščena, nanjo ne pride, to ni ovira za izvedbo pritožbene seje," piše v sodbi.
V zahtevi za varstvo zakonitosti Janša sodbo višjega celjskega sodišča izpodbija tudi, ker naj bi sodišče druge stopnje napačno izračunalo dan zastaranja kazenskega pregona in ker naj bi bil okrnjen videz nepristranskosti sodnice porotnice Lilijane Kač, ki je sodelovala pri sojenju na glavni obravnavi in izrekanju izpodbijane sodbe, ter videz nepristranskosti predsednice celjskega okrožnega sodišča, ki je zavrnila zahtevo obrambe za izločitev sodnice porotnice. Vrhovno sodišče je zavrnilo tudi to pritožbo z obrazložitvijo, da obsojenec in njegovi zagovorniki niso bili prikrajšani v "možnostih za aktivno, kontradiktorno in učinkovito varovanje" ustavne pravice do sodnega varstva.
Šetinc Pašek, danes sicer poslanka DZ, je v prvem odzivu na omenjeno odločitev vrhovnega sodišča izrazila zadovoljstvo, da je kazenska zadeva po sedmih letih dobila epilog. Po njenem mnenju razlaga sodišča kaže, da nihče ne more "žaliti vsepovprek". Sama sicer še čaka na presojo ustavnega sodišča, ki naj bi obravnavalo civilno-odškodninsko zadevo, je dodala.
"Sodbe v tem primeru so pomembne ne le zaradi vprašanja, do kod sega pravica svobode govora, temveč tudi ker gre za odnos politika - novinarstvo - javnost. Oziroma ker govori o odnosu moči politika nad tistim, ki je v službi ljudi, da nad politikom in njegovim ravnanjem izvaja tudi nadzor," je Šetinc Pašek zapisala v odzivu. Obenem je poudarila, da mora politik oziroma politika, ki je na poziciji moči, imeti nad sabo vedno nadzor javnosti, ki ga v vsaki demokratični družbi vzpostavljajo in izvajajo mediji. "To je standard vsake demokratične družbe in maksima, ki se je držim tudi potem, ko sem iz novinarstva prestopila v politiko," je poudarila.
Njen zagovornik Zdolšek pa je v odzivu med drugim navedel, da je vrhovno sodišče ugotovilo, da obsojenčev zapis presega razpravo v javnem interesu in v ospredje postavlja žaljenje ter blatenje obeh novinark. "Obsojenec kot dolgoletni politik ima vpliv na javno mnenje, zaradi tega njegova pravica do svobode izražanja ni absolutna. Zavedati se mora svoje odgovornosti," je izpostavil.
Zadnje novice
-
Ministrstvo predlaga peto spremembo strateškega načrta skupne kmetijske politike
28.8.2026 -
Svet romske skupnosti poziva vlado k novemu pristopu reševanja romskih vprašanj
28.8.2026 -
Nevladniki opozarjajo na škodljive posledice sprejetja novele zakona o tujcih
28.8.2026 -
Ministrstvo z osnutkom zakona o skladu za redke bolezni otrok
28.8.2026 -
Ostrc: Denar in zmogljivosti tja, kjer jih pacienti potrebujejo
28.8.2026 -
Za učinkovitejše izvajanje dolgotrajne oskrbe tudi 375 evrov dodatka za izvajalce oskrbe na domu
27.8.2026 -
Novela zakona o RTVS že tretji predpis v kratkem času, ki Varuhu zmanjšuje pomen brez predhodnega posvetovanja
27.8.2026 -
Predlog novele zakona o RTVS posega v vodenja zavoda (seznam)
27.8.2026 -
Predsednica uprave RTVS Gorščak: Novela zakona o RTVS posega v neodvisnost zavoda
27.8.2026 -
Ukrepi glede beračenja morajo po navedbah Varuha temeljiti na človekovih pravicah
27.8.2026 -
Slovenija bo za posebno predstavnico EU za človekove pravice predlagala Verico Trstenjak
27.8.2026 -
Po oceni vlade kavcijski sistem za embalažo pijač še pet let ne bo potreben
27.8.2026