STA novice / KPK: Sklepanje podjemnih pogodb uradnih oseb z zunanjimi izvajalci lahko predstavlja sum korupcije (dopolnjeno)

KPK je načelno mnenje sprejela na podlagi obravnave več prijav, vsebina katerih se je nanašala na problematiko sklepanja in podpisovanja civilnopravnih pogodb, pri katerih obstajajo elementi delovnega razmerja, bodisi zaradi kadrovske podhranjenosti, preobremenjenosti zaposlenih ali da se zaposlenemu kot zunanjemu izvajalcu omogoči boljše finančne in druge delovne pogoje, so danes sporočili iz protikorupcijske komisije.

Načelno mnenje se uradno glasi, da "ravnanje uradnih oseb, ki v organih, kjer so zaposleni ali opravljajo funkcijo, sklepajo in podpisujejo civilnopravne pogodbe, pri katerih obstajajo elementi delovnega razmerja, pri tem pa omogočijo nedovoljeno korist bodisi sebi ali drugim osebam, s katerimi so na kakršen koli način povezani, predstavlja sum korupcije, kot jo opredeljuje zakon o integriteti in preprečevanju korupcije".

Komisija je v zvezi s tem opozorila, da je pri sklepanju podjemnih pogodb z zunanjimi izvajalci tako ali tako treba upoštevati določila zakona o delovnih razmerjih in se tako ne sme sklepati pogodb civilnega prava, če obstajajo elementi delovnega razmerja.

Če so ob sklepanju takih pogodb posameznikom omogočene še nedovoljene koristi, pa gre za sum korupcije po zakonu, ki ureja področje. Za uresničitev nedovoljenega zasebnega interesa bi medtem šlo takrat, ko oz. če bi uradna oseba sebi ali komu drugemu pridobila premoženjsko ali nepremoženjsko korist na nedovoljen način, se pravi s kršenjem, obhodom ali napačnim tolmačenjem predpisov, torej v primerih aktivnosti ali situacij, ki niso natančno pravno urejene, ter z ravnanjem v škodo javnih sredstev in (ali) v škodo svoje javne funkcije oziroma službe.

Takšnih dejanj se mora uradna oseba po navedbah KPK strogo izogibati oziroma vzdržati, v primeru dvoma pa dati prednost javnemu interesu oziroma ravnati tako, da sta maksimalno zaščitena ugled in integriteta oziroma zaupanje v funkcijo oziroma službo uradne osebe.

Na KPK so še spomnili, da v skladu z določbami novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije, uveljavljene leta 2020, komisija v postopku zaradi suma korupcije, v katerem zazna znake kaznivega dejanja, ne izda ugotovitev o konkretnem primeru, pač pa zadevo v obravnavo odstopi organom odkrivanja in pregona. Postopek s tem zaključi, lahko pa izda in javno objavi tudi načelno mnenje, v katerem se na načelni ravni opredeli do ugotovljenega ravnanja in do morebitnih sistemskih pomanjkljivosti ali neskladij.

Načelno mnenje KPK tako ne pomeni odločanja o kazenski, prekrškovni, odškodninski ali disciplinski odgovornosti pravne ali fizične osebe.

Na komisiji so tako decembra zaključili postopek obravnave v zvezi z sklepanjem svetovalnih pogodb na ministrstvu za zdravje in zaradi zaznanih sumov kršitev iz pristojnosti drugih organov zadevo odstopili v obravnavo policiji, inšpektoratu za delo in Finančni upravi RS, sami pa so postopek ustavili.

Takrat so pojasnili, da so lani spomladi prejeli več prijav, ki so se nanašale na sklepanje svetovalnih pogodb na ministrstvu in organih v sestavi ministrstva, in to v obdobju od junija 2022 do januarja 2023. Od 94 sklenjenih svetovalnih pogodb so pri eni, in sicer pri pogodbi, sklenjeni s takratno vodjo kabineta ministra, ugotovili tudi sum kaznivega dejanja.