STA novice / Ustavno sodišče ni ugotovilo neustavnosti zakonske omejitve delovanja vard

Štajerska in Slovenska varda ter Društvo Hervardi in trije posamezniki so pobudo za oceno ustavnosti vložili spomladi leta 2021.

Pobudniki ustavne presoje so izpodbijali določbe zakona o nadzoru državne meje, ki prepovedujejo določena ravnanja posameznikov ob državni meji in določbe zakona o varstvu javnega reda in miru, ki kot prekršek opredeljujejo nošenje določenih oblačil in predmetov na način, ki vzbuja videz izvajanja nalog uradnih in vojaških oseb oziroma vzbuja videz policijske ali vojaške sile, katere delovanje nima podlage v zakonu.

Pobudniki so prepričani, da jim je z omenjenimi določbami kršeni ustavna pravica do svobodnega združevanja in ustavna pravica do varnosti. Iz predloga novel zakonov naj bi bilo namreč jasno razvidno, da je bil namen zakonodajalca onemogočiti predvsem delovanje konkretnih skupin, v katere se pobudniki združujejo pod okriljem civilne iniciative Zedinjena slovenska varda.

Ustavno sodišče je presodilo, da izpodbijana ureditev posameznikom ne preprečuje pravice do svobodnega združevanja in varnostnega samoorganiziranja. "Gre le za prepoved določenih ravnanj, za katera je zakonodajalec ocenil, da posegajo v pravice tretjih oseb oziroma zmanjšujejo učinkovitost policije," v odločbi ugotavlja sodišče. Ustavno dopusten cilj za takšen poseg v splošno svobodo ravnanja izhaja iz varstva pravic drugih, predvsem varstva pravice posameznika do dostojanstva in varnosti, je opozorilo.

"Ker lahko inkriminirana ravnanja v javnosti ustvarjajo zmedo, vznemirjajo tretje osebe, pa tudi razvrednotijo ali zmanjšajo pomen delovanja uradnih in vojaških oseb ter posledično države kot take, je ustavno sodišče presodilo, da je določitev takih ravnanj za kazniva primeren ukrep za zagotavljanje pravice posameznikov do dostojanstva in varnosti," piše v odločbi.

Ob tem je ustavno sodišče še spomnilo, da so bila nekatera ravnanja že z veljavno ureditvijo opredeljena kot kazniva, a samo, če so pri posamezniku povzročila občutek ponižanosti, ogroženosti, prizadetosti ali strahu. Po mnenju zakonodajalca pa z vidika preprečevanja ogrožanja varnosti in okrnitve avtoritete uradnih oseb ni zadostovala dotedanja ureditev, po kateri je kaznivo šele, če je storilec opravil kakšno dejanje, ki ga je upravičena opraviti samo uradna ali vojaška oseba. Ustavno sodišče je tako presodilo tudi, da je teža posledic ureditve za splošno svobodo ravnanja posameznika sorazmerna s koristmi za delo policije ter pravice tretjih oseb, zato izpodbijani zakonski ureditvi nista v neskladju z ustavo.

Ob tem je še zavrnilo očitek pobudnikov, da lahko posameznik zakonske znake prekrška izpolni že s svojim videzom, ne da bi storil konkretno dejanje. "Presodilo je, da se videz izvajanja nalog uradnih ali vojaških oseb lahko ustvari samo z aktivnim ravnanjem, enakim ali podobnim izvajanju nalog uradnih ali vojaških oseb, kljub uporabi besedne zveze 'vzbuja videz' pa sankcioniranje posameznika ni odvisno zgolj od subjektivnih zaznav posameznega prekrškovnega organa," še izhaja iz ustavne odločbe.

Omenjene dopolnitve zakonov je sicer v parlamentarni postopek maja 2020 vložil del takratnih opozicijskih strank, in sicer SD, LMŠ in SAB. Predloga so pripravili po tistem, ko se je več uniformiranih pripadnikov Štajerske varde odpravilo na policijsko postajo v Slovenski Bistrici. Še pred tem je konec leta 2019 na spremembah zakonodaje s ciljem ukrepati tudi ob aktivnostih samooklicanih vaških straž in skupin delala vlada Marjana Šarca, a spremembe v parlamentarni proceduri niso prejele zadostne podpore.