STA novice / Sestanek ministrstva za pravosodje s sodniki o uresničitvi ustavne odločbe brez sklepov

Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je "kar naenkrat pokazala veliko volje do dialoga", je za STA po sestanku komentirala predsednica sodniškega društva Vesna Bergant Rakočević.

Kot je pojasnila, so se na prvem sestanku z ministrstvom za pravosodje letos večinoma pogovarjali o dolžnosti vlade in državnega zbora, da uresničita ustavno odločbo glede sodniških plač. "Izmenjali smo poglede na to, da je sodne odločbe treba spoštovati in jih ne pogojevati s stvarmi, s katerimi niso povezane," je izpostavila Bergant Rakočević.

Po njenih besedah je ministrica, ki je predsedniku vlade sicer ponudila odstop, izrazila dilemo o načinu izvršitve, in sicer s kakšnim zneskom je treba izpolniti odločbo ustavnega sodišča. "Pojasnjeno je bilo, da je vsaka delna izpolnitev vedno možna, zato je ta dilema umetna, in da je samo treba pristopiti k realizaciji, tako kot naj bi bilo to že poskušano lani in kot je nenazadnje predlagal Sodni svet ustavnemu sodišču," je poudarila Bergant Rakočević.

Zakonjšek, ki se je sestanka na ministrstvu udeležil v imenu Sodnega sveta, pa je dejal, da niso na sestanku izvedeli nič novega. Pričakovali so konkretne predloge, kako bodo vsaj začasno rešili neustavno stanje glede plačnega položaja sodnikov, vendar se to ni zgodilo.

Dejal je, da so na sestanku predlagali, naj vlada in državni zbor sledita predlogu Sodnega sveta, ki je 16. januarja na ustavno sodišče vložil novo zahtevo za oceno ustavnosti določb zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki urejajo sodniške plače, s predlogom za določitev načina izvršitve junijske odločbe.

Ministrica je po besedah Zakonjška dejala, da za to ni pristojna, si bo pa prizadevala za rešitev. Minister za javno upravo Franc Props pa je ponovil, da je dogovor na vladi, da ne sklepa nobenih ločenih sporazumov s poklicnimi skupinami. Današnjega sestanka se je poleg obeh ministrov udeležila še generalna sekretarka vrhovnega sodišča Helena Miklavčič.

Sodni svet je sicer v zahtevi za oceno ustavnosti predlagal, da ustavno sodišče določi, da sodnikom poleg plače in drugih prejemkov pripada še dodatek za opravljanje sodniške funkcije v višini 1071,59 evra bruto mesečno za polni delovni čas, ki naj se usklajuje na način, kot se bodo usklajevale plače v javnem sektorju. Poudarili so, naj rešitev uporabljajo začasno, do celovite ureditve plačnega sistema za sodnike.

Z ministrstva za javno upravo so zapisali, da je sestanek "zasledoval cilje čimprejšnje uresničitve odločbe ustavnega sodišča, upoštevaje tudi javnofinančni okvir". Na vprašanje, kaj so se dogovorili, niso odgovorili. Tega niso storili niti na ministrstvu za pravosodje.

Slovensko sodniško društvo je na vseh sodiščih ponovno organiziralo enourne protestne shode, na katerih so obravnavali zlasti vprašanja, vezana na množično vložitev posameznih tožb proti državi, ker ta ni odpravila neustavnosti pri sodniških plačah. Sodniki so dvotedenski opozorilni protest izvedli med 10. in 24. januarjem, zdaj pa bodo enkrat mesečno organizirali protestne zbore, ne bodo pa več omejevali dela sodišč.