STA novice / Evropski poslanci razširili seznam kaznivih dejanj zoper okolje

Novo direktivo, o kateri so se pogajalci Evropskega parlamenta in Sveta EU dogovorili novembra lani, so poslanci potrdili s 499 glasovi za, 100 proti in 23 vzdržanimi.

Kot so sporočili iz parlamenta, direktiva vključuje posodobljen seznam kaznivih dejanj, kot so nezakonita trgovina z lesom, izčrpavanje vodnih virov, resne kršitve zakonodaje EU o kemikalijah in onesnaževanje, ki ga povzročajo ladje.

Direktiva zajema tudi t. i. kvalificirana kazniva dejanja, kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaženje zraka, vode in tal, ki vodijo v uničenje ekosistema in so zato primerljivi z ekocidom.

Posameznike ali predstavnike podjetij, ki storijo kazniva dejanja zoper okolje, bo lahko doletela zaporna kazen. Njeno trajanje bo odvisno od tega, kako dolgotrajna, huda ali popravljiva je povzročena škoda. Kvalificirana kazniva dejanja se bodo lahko kaznovala z osemletno zaporno kaznijo, v primeru smrti desetletno, druga kazniva dejanja pa s petletno zaporno kaznijo.

Vsi kršitelji bodo morali okolje povrniti v prvotno stanje in škodo popraviti, ali pa plačati globe. Za podjetja bodo globe znašale tri odstotke ali pet odstotkov njihovega letnega svetovnega prometa oziroma 24 ali 40 milijonov evrov, odvisno od narave kaznivega dejanja.

Članice se bodo lahko odločile, ali bodo preganjale kazniva dejanja, ki niso bila storjena na njihovem ozemlju.

Kot so še zapisali v parlamentu, so v pogajalskem procesu vztrajali, da bi bilo treba žvižgačem, ki prijavijo kazniva dejanja zoper okolje, nuditi podporo in pomoč med kazenskim postopkom. Zagotovili so tudi, da bodo članice boj proti okoljski kriminaliteti podkrepile s specializiranimi usposabljanji za policijo, sodnike in tožilce, nacionalnimi strategijami in kampanjami ozaveščanja.

Pomagali bi si lahko tudi s podatki o kaznivih dejanjih zoper okolje, ki jih zbirajo vlade, Evropska komisija pa bi morala seznam redno posodabljati.

"Skrajni čas je, da se proti čezmejnim kaznivim dejanjem začnemo boriti na ravni EU, in sicer z usklajenimi in odvračilnimi sankcijami, ki bodo preprečile nova kazniva dejanja zoper okolje. S tem dokumentom smo poskrbeli, da bodo onesnaževalci prevzeli odgovornost za svoja dejanja," so v sporočilu za javnost povzeli poročevalca o tem zakonodajnem dosjeju Antoniusa Mandersa (EPP).

Kot je dodal Manders, gre za velik korak v pravo smer, saj bo za onesnaževanje odgovarjalo podjetje, ki onesnažuje, pa tudi njegovo vodstvo. "Z uvedbo dolžnosti skrbnega ravnanja se odgovorni ne bodo mogli več skrivati za dovoljenji ali zakonodajnimi vrzelmi," je prepričan.

Direktiva bo začela veljati dvajseti dan po objavi v uradnem listu EU, države pa bodo imele dve leti časa, da jo prenesejo v nacionalno zakonodajo.