STA novice / Zakonodaja po mnenju ustavnega sodišča primerno ureja kaznovanje uporabe nacističnih simbolov

Da slovenska zakonodaja ne predvideva kaznovanja nacističnega pozdrava in uporabe nacističnih simbolov, je menil eden od državljanov, ki ga zastopa pravnik Andraž Teršek. Na ustavno sodišče je zato vložil pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti 297. člena kazenskega zakonika, ki določa, da so prepovedani javno spodbujanje ali razpihovanje sovraštva, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na osebnih okoliščinah posameznika, ko je dejanje med drugim storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir.

Omenjeni člen naj bi po mnenju pobudnika kršil temeljne vrednote ustavnega reda, ker da izrecno ne prepoveduje oziroma ne določa kot kaznivega dejanja nacističnega pozdrava ter javne in zasebne rabe nacističnih simbolov.

Ustavni sodniki temu niso pritrdili in so pobudo zavrgli. Ugotavljajo namreč, da je zakonodajalec v 297. členu kazenskega zakonika predpisal uporabo kazenskega prava za določene težje oblike protiustavnega izražanja, ki ogroža človekovo dostojanstvo in varnost.

"Nepravo tega kaznivega dejanja je vsebina javno izraženega sporočila, ki nasprotuje ustavnim vrednotam enakopravnosti, miru in nenasilja. V posamezni življenjski situaciji se lahko kot primer tega kaznivega dejanja izkaže tudi izrazno ravnanje, ki vključuje gesto nacističnega pozdrava in razkazovanja nacističnih simbolov, kar v konkretnih primerih ugotavljajo sodišča. Na ta način je zakonodajalec izpolnil pozitivno obveznost zavarovati temeljno vrednoto iz 63. člena ustave na kazenskopravnem področju", ki določa prepoved spodbujanja k neenakopravnosti in nestrpnosti ter prepoved spodbujanja k nasilju in vojni, so v nedavni odločitvi zapisali ustavni sodniki.