STA novice / Vlada sprejela paket 16 zakonov za gospodarstvo (daljše)

Že prejšnji teden je vlada v obravnavo v DZ poslala predlog zakona o poroštvih za investicije gospodarskih družb, s katero želi omogočiti večje izkoriščanje poroštev za posojila za investicije in za obratna sredstva. Prav tako je v DZ tudi že predlog novele zakona o hipotekarni in komunalni obveznici, s katero naj bi izdajanje tovrstnih obveznic dejansko zaživelo.

V javni obravnavi pa je predlog novele zakona o preprečevanju zamud pri plačilih. Gre za pomemben zakon, ki uvaja nov plačilni instrument - izvršnico, je na novinarski konferenci po seji vlade dejal Žerjav ter poudaril, da se pobot obveznosti ohranja.

S spremembami zakona o gospodarskih družbah se bo upoštevalo številne pripombe in zahteve Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije (OZS), prav tako bo z odpravo obveznega članstva sledila željam članov OZS novela obrtnega zakona.

Problematike cene zemljišč se bo vlada lotila s spremembami zakonodaje na področju ravnanja s stvarnim premoženjem ter zakona o kmetijskih zemljiščih. Vlada želi občinam omogočiti, da v industrijsko obrtnih conah "ponudijo zemljišča potencialnim investitorjem ne zastonj, ampak za en evro", je dejal Žerjav, ki se mu zdi nespametno, da smo zgradili ogromno industrijsko obrtnih con ter jih komunalno opremili, zdaj pa so zaradi razmeroma visokih cen zemljišč prazne.

Spremembe je napovedal tudi v zakonih o graditvi objektov, o prostorskem načrtovanju, o kmetijstvu ter o varstvu okolja, in sicer v smeri odprave administrativnih ovir. Postopki pridobitve gradbenega dovoljenja se bodo denimo bistveno skrajšali, veljavnost okoljevarstvenih dovoljenj za naprave in obrate pa podaljšala. S spremembami zakona o vodah se bo poenostavilo postopke izdajanja vodnih pravic za lastno oskrbo s pitno vodo, s spremembami zakona o promociji kmetijskih in živilskih proizvodov pa omogočilo, da bo ta zakon sploh postal operativen.

Cilj številnih sprememb zakona o umeščanju prostorskih ureditev državnega pomena v prostor je zmanjšanje porabe javnih sredstev in skrajšanje postopkov.

Vlada načrtuje tudi spremembe na področju ravnanja z odpadki ter vzpostavitev sistema, ki bo zagotavljal transparentno financiranje ravnanja z odpadki. "Pri izvajanju storitev je treba zagotoviti konkurenčnost in bolj jasno odgovornost družb, ki so nosilke shem za ravnanje z odpadki," je dejal Žerjav.

DZ naj bi predlagane zakone sprejel na junijski in julijski seji, izjema bo morda novela insolvenčnega zakona, ki je po Žerjavovih besedah zelo kompleksna. O tej je govoril že prejšnji četrtek, ko je dejal, da nameravajo upoštevati nekatere rešitve prejšnje vlade, dodati pa med drugim bistveno skrajšanje trajanja postopkov ter odpravo določb, ki posameznim deležnikom omogočajo zavlačevanje in zlorabe postopka. Večji poudarek naj bi namenili tudi reševanju zdravih delov insolventnih podjetij, ki imajo pogoje za obstoj in rast.

Za oživitev gospodarske aktivnosti bo vlada preko javnih razpisov dodatno namenila 377 milijonov evrov. Od tega bodo 148 milijonov evrov predstavljale subvencije, 50 milijonov evrov garancije, 179 milijonov evrov pa bo namenjenih za izvajanje javnih investicij.

Javnih razpisov bo deset, med njimi pa je Žerjav izpostavil razpis za investicije v tehnološko opremo in stroje, za spodbujanje zaposlovanja v razvojnih podjetjih, za tehnološko inovativne projekte, za neposredne tuje investicije, za podporo naložbam v kmetijstvu, za investicije v energetsko prenovo stavb v lasti lokalnih skupnosti,... Vlada želi tudi zagotoviti enostavnejšo shemo kreditov za mikro in majhna podjetja preko SID banke in morda tudi poslovnih bank, je še dejal.