STA novice / Kmetje lahko sežigajo materiale, ki ne veljajo za odpadek
torek, 26.3.2024
Ljubljana, 26. marca (STA) - V času spomladanskih opravil na vrtu se pojavljajo vprašanja v povezavi s prepovedjo kurjenja ostankov obrezovanja drevja, plevela in podobnega naravnega nenevarnega materiala. Kurjenje je za uporabnike kmetijskih zemljišč dovoljeno, če zakurjeni materiali niso odpadek, ker so namenjeni nadaljnji uporabi pri kmetovanju na kmetijskih zemljiščih.
Kurjenje naravnih nenevarnih materialov urejajo predpisi različnih upravnih področij, in sicer je od področnega predpisa odvisno tudi, kateri organ je pristojen za nadzor nad izvajanjem predpisa. Problematiko kurjenja, ki je vezana na izvajanje kmetijskih opravil, ureja ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Kadar ne gre za uporabnike kmetijskih zemljišč, primere obravnavajo drugi pristojni organi, in sicer v primeru odpadkov ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, v primeru požarne varnosti pa ministrstvo za obrambo, natančneje uprava za zaščito in reševanje.
Pri vsakem primeru je treba najprej ugotoviti, ali so materiali, ki se kurijo, odpadek ali ne. "Po veljavni uredbi o odpadkih je odpadek vsaka snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči," so na kmetijskem ministrstvu poudarili v današnjem sporočilu za javnost.
Navedena uredba prepoveduje kurjenje vseh odpadkov na prostem, vendar obenem tudi določa, da odpadek niso naravni nenevarni materiali, ki nastajajo v kmetijstvu in se nadalje uporabljajo pri kmetovanju. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, to pomeni, da če materiali izpolnjujejo hkrati oba pogoja - nastajajo v kmetijstvu in se tudi uporabljajo pri kmetovanju -, niso odpadek in zanje ne veljajo predpisi o ravnanju z odpadki.
Nadaljnja uporaba teh materialov pri kmetovanju pomeni, da jih lastnik ni zavrgel ali nameraval zavreči, temveč jih uporablja ali jih bo uporabil pri kmetovanju. To pomeni tudi, da je ravnal v smeri preprečevanja nastajanja odpadka.
Pri tem je pomembno še, da so kmetovanju namenjena kmetijska zemljišča opredeljena po veljavnem zakonu o kmetijskih zemljiščih, kjer je zapisano, "da vsak uporabnik kmetijskega zemljišča ravna kot dober gospodar". To vključuje uporabo primernih kmetijskih metod za ohranjanje trajne rodovitnosti zemljišč in ravnanje v skladu z dobro kmetijsko prakso. V nekaterih primerih, odvisno tudi od kurjenega materiala, lahko to "vključuje kurjenje rastlinskih ostankov iz kmetovanja in uporabo tako pridobljenega pepela kot sredstva za gnojenje", so še poudarili na ministrstvu.
Zadnje novice
-
Eko sklad z novim pozivom za kreditiranje okoljskih naložb občanov
22.5.2026 -
Šutarjev zakon po oceni strokovnega sveta za evalvacijo zakona z več nezaželenimi učinki
22.5.2026 -
V EU dokončno potrjena enoletna odprava carin na dušikova gnojila in surovine zanje
22.5.2026 -
KGZS s pobudo za jasno označevanje izvora hrane v EU
22.5.2026 -
Koalicijska pogodba: Nad korupcijo z ustanovitvijo nove tožilske enote Skok in posebnih oddelkov sodišč (VII) (tema)
21.5.2026 -
Koalicijska pogodba: V ospredju razbremenitev gospodarstva in dela (II) (tema)
21.5.2026 -
Koalicijska pogodba: Vitka država, ustanovitev pokrajin in premestitev državnih institucij po vsej državi (VIII) (tema)
21.5.2026 -
V ospredju sporazuma "koalicije za uspešno Slovenijo" razbremenitev gospodarstva in dela ter boj proti korupciji (I) (tema)
21.5.2026 -
Koalicijska pogodba: Od kulturnega bona do prenove mature, NPZ in zakona o medijih (IX) (tema)
21.5.2026 -
Vlada o gospodarskih temah
21.5.2026 -
Opozicija za ponovno odločanje o vrsti postopka glede predloga novele zakona o parlamentarni preiskavi (dopolnjeno)
21.5.2026 -
Vlada v ohranitev primanjkljaja pod tremi odstotki BDP tudi s 133 milijoni evri prerazporeditev (dopolnjeno)
21.5.2026