STA novice / DZ za generalno državno tožilko imenoval Katarino Bergant

Predsednik Državnotožilskega sveta Harij Furlan je pred glasovanjem DZ dejal, da se je Katarina Bergant na mesto državne tožilke prijavila kot edina kandidatka. Poudaril je, da izkazuje formalne pogoje, njen strateški program državnega tožilstva pa je celovit, konkreten in ustrezno umeščen v kriminalitetno politiko. V zvezi s posebnimi znanji, izkušnjami, priporočili in dosežki so med drugim upoštevali kandidatkine izkušnje z obravnavo zahtevnih in obsežnih zadev.

Poslanka SDS Anja Bah Žibert je v predstavitvi stališč poslanskih skupin dejala, da sta za zaupanje javnosti v državno tožilstvo pomembna osebna integriteta in pokončna drža. Po njenih besedah je zanimivo, da je ravno tožilka Bergant zavrnila pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda v aferi Patria. Problematizirala pa je tudi odločbo o mirovanju funkcije, ki je bila Bergantovi izdana leta 2010, in dejstvo, da Državnotožilski svet v gradivu tega ni omenil.

Bergantova je na skupni seji parlamentarne mandatno-volilne komisije in odbora za pravosodje 21. marca sicer pojasnila, da so ji pravice in obveznosti iz delovnega razmerja mirovale zaradi spremstva zakonca veleposlanika.

Poslanka Svobode Lena Grgurevič je na seji DZ pred glasovanjem v lastnem imenu dejala, da stranka SDS že od leta 2006 sesuva državno tožilstvo s ciljem preprečevanja učinkovitega pregona kaznivih dejanj. "Če je državno tožilstvo degradirano, če ne deluje učinkovito, če so plače nizke, najbolj uspešni kadri ne kandidirajo," je dejala.

Bergant državnotožilsko kariero gradi 27 let, izhaja iz poročila mandatno-volilne komisije. Lani je napredovala v vrhovno državno tožilko, zadnjih šest let pa opravlja funkcijo vodje Okrožnega državnega tožilstva v Ljubljani. Na skupni seji mandatno-volilne komisije in odbora za pravosodje je dejala, da je delo tožilstva uspešno, učinkovito in gospodarno, kar pa ne pomeni, da ni prostora za izboljšave.

Med prednostnimi nalogami je izpostavila poenotenje kaznovalne politike vseh državnih tožilstev, saj politika pregona krepi pravno varnost posameznika, s tem pa se povečuje zaupanje javnosti v celotni pravosodni sistem. Med drugim si bo prizadevala za spremembo zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočala, da ima tudi generalni državni tožilec možnost spreminjanja in dopolnjevanja politike pregona, kajti to je sedaj mogoče zgolj na predlog sveta ob pregledu letnih poročil dela. Meni, da je treba najti rešitve za poenostavitev in pospešitev dolgotrajnih postopkov za imenovanje in napredovanje državnih tožilcev.

Vlada je v mnenju 21. decembra ocenila, da je Bergant glede na dosedanje delo, izkušnje, strokovno usposobljenost ter predložen strateški program dela, osebnostno in strokovno primerna ter ustrezna za imenovanje za generalno državno tožilko.

Generalnega državnega tožilca skladno z zakonom o državnem tožilstvu imenuje DZ glede na obrazložen predlog Državnotožilskega sveta po predhodni pridobitvi mnenja vlade. Mandat generalnega državnega tožilca traja šest let z možnostjo ponovnega imenovanja. Generalni državni tožilec nastopi s funkcijo, ko zapriseže pred predsednikom DZ.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je oktobra odstopil s funkcije. Za to se je odločil po tistem, ko so ga policisti ujeli pri vožnji pod vplivom alkohola. Tožilstvo je po odstopu začasno vodila Šketova namestnica Mirjam Kline.