STA novice / Levica ob aferi Marinblu s pobudo za spremembe insolvenčne zakonodaje

Kot so v današnjem sporočilu za javnost zapisali v Levici, je v primeru Marinblu prišlo do zlorabe zakonodaje. "Zato je čas, da v Sloveniji naredimo rez z zakonodajo, ki to omogoča. Država mora zagotoviti, da se kršenje temeljnih pravic delavcev ustrezno sankcionira, da se prepreči socialni dumping in nelojalno konkurenco. In to na način, da se osebam, ki namenoma in konsistentno hudo kršijo zakonodajo, prepove nadaljnje okoriščanje na podlagi lastninske pravice v podjetjih, ki jih vodijo," so pozvali.

Poslanec Levice Milan Jakopovič je zato na vlado naslovil poslansko pobudo za pripravo predloga sprememb zakonodaje, ki bodo preprečile, da so lahko lastniki podjetij osebe, ki so hudi ali ponavljajoči se kršilci delavskih pravic; omogočile razlastitev lastnika podjetja, ki huje ali ponavljajoče se krši delavske pravice, in preoblikovanje takega podjetja v delavsko zadrugo ter uvedle osebno odškodninsko odgovornost lastnikov podjetij v primeru stečaja ali prisilne poravnave, če so ta podjetja hujši ali ponavljajoči se kršitelji delavskih pravic.

Afera je izbruhnila junija 2022, ko so mediji začeli poročati o izkoriščanju delavcev v obratu za predelavo rib Marinblu v lasti nekdanjega državnega sekretarja Borisa Šuštarja in njegove soproge Rozane. Slišati je bilo, da se zaposlene sili v 40 ur neprekinjenega dela, da prihaja do nepravilnosti pri izplačilu plač, nadur in regresa, da se delavce stalno nadzira s kamerami ter da tuji delavci životarijo v skladiščih nad proizvodno linijo. Na dan so prišle informacije o higienskih pomanjkljivostih v proizvodnji in goljufivih praksah. Šuštarjeva sta vse očitke zanikala, so pa marsikatere nepravilnosti potrdile različne inšpekcije.

Delavska svetovalnica je zoper podjetje takoj po izbruhu afere vložila kazensko ovadbo, Okrožno državno tožilstvo v Kopru pa je konec leta 2022 na Okrožno sodišče v Kopru vložilo obtožnico zoper dve fizični in dve pravni osebi zaradi kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in ponareditve ali uničenja poslovnih listin. Zadeva je v ugovornem postopku, so marca za STA pojasnili na sodišču.

Podjetje je sicer po izbruhu afere zaradi številnih odpovedi naročil zašlo v finančne težave. Lastnika sta ga pred stečajem skušala rešiti s pomočjo prisilne poravnave in odpisom večmilijonskih dolgov. To jima je v tem času tudi uspelo, a sta se v zameno morala odpovedati lastništvu, tako da je Marinblu prešel v roke enega od upnikov, podjetja Algoja. Nato pa sta Šuštarjeva izkoristila luknjo v zakonodaji in prek svojega drugega podjetja znova postala lastnika Marinbluja.

"Praktično vsako dejstvo o tem primeru se zdi, kot da je iz kakšnega Kafkovega romana. Sodni postopek glede kršenja pravic delavcev po dveh letih še vedno ni dokončan zaradi zavlačevanja postopka s strani lastnikov. Opozicija govori o 'škodljivem štempljanju', kot da bi pozabili, kaj se zgodi delavcem, če ni strogega nadzora nad evidencami opravljenega dela. Podjetje je delalo izgubo, lastnika pa gradila vilo," je v poslanski pobudi zapisal Jakopovič.

"Edina posledica za lastnika Marinbluja doslej je bilo nekajtedensko vlačenje po zobeh v medijih. Novozgrajena vila, lastništvo podjetja in pravice do presežnega dela, ki ga opravijo zaposleni v tem podjetju, pa so jima ostali," je utemeljil potrebe po spremembi insolvenčne zakonodaje.