STA novice / Evropski revizorji opozarjajo na pomanjkljivosti pravil EU o lobiranju

Cilj revizije je bil oceniti, ali je register EU za preglednost, ki vsebuje glavne informacije o tem, kdo lobira pri Evropski komisiji, Evropskem parlamentu in Svetu EU, koristen pri zagotavljanju preglednosti v zvezi z dejavnostmi lobiranja pri oblikovanju politik in odločanju EU. Revizija je bila osredotočena na obdobje 2019-2022.

Kot opozarjajo revizorji, ima sistem slabosti in informacijske vrzeli, zaradi katerih so dejavnosti lobiranja v treh največjih institucijah EU manj pregledne. Poleg tega lahko lobisti za različne stike, pri katerih lahko prav tako vplivajo na predstavnike institucij EU, register zaobidejo.

Leta 2021 so se tri institucije dogovorile tudi o načelu pogojenosti, po katerem je vpis v register pogoj, da imajo lahko lobisti določene stike z evropskimi poslanci, komisarji ali uslužbenci institucij. Vendar je sodišče ugotovilo, da so imele institucije različne pristope k temu načelu in da so ga določile le za nekatere dejavnosti in uslužbence na najvišjih položajih.

Revizorji izpostavljajo, da morajo biti lobisti registrirani samo za sestanke z uslužbenci na najvišjih položajih in da je treba poročati zgolj o vnaprej načrtovanih sestankih. Spontanih sestankov, nenačrtovanih telefonskih klicev in elektronske pošte ni treba uradno evidentirati, za sestanke z uslužbenci, ki so podrejeni generalnemu direktorju, torej večina zaposlenih, pa se lobistom ni treba registrirati.

Poleg tega so izvršilni ukrepi, s katerimi bi institucije EU zagotovile, da lobisti izpolnjujejo zahteve glede registracije in obveščanja, nezadostni.

Nevladna organizacija, ki je bila vpletena v škandal Katargate glede poskusov vplivanja Katarja na evropske poslance, je denimo junija 2022 s službami parlamenta v njegovih prostorih soorganizirala konferenco, ne da bi bila vpisana v register.

"Register EU za preglednost je treba izboljšati, da ne postane brezzobi tiger," je dejal Jorg Kristijan Petrovič, slovenski član sodišča, ki je vodil revizijo. "Sicer vsebuje koristne informacije o lobiranju, ampak sam po sebi ni čudežna rešitev. Različne lobistične stike z zakonodajalci EU je namreč mogoče skriti pred očmi javnosti, kar zmanjšuje preglednost in vpliva na zaupanje javnosti," je pojasnil.

Institucije EU sicer sprejemajo ukrepe za večjo preglednost in spodbujanje registracije, zaradi katerih se o sestankih in dejavnostih z registriranimi lobisti objavlja več informacij, vendar ne sistematično.

Poleg tega bi bilo treba še dodatno izboljšati preglede podatkov, ki jih sporočijo lobisti, zlasti ker obstaja tveganje, da se lahko nevladne organizacije, ki jih financirajo tretje osebe, izognejo razkritju svojih virov financiranja, če izjavijo, da zastopajo svoje interese ali skupne interese svojih članov. Takih je bila kar tretjina registriranih nevladnih organizacij, je v poročilu še ugotovilo sodišče s sedežem v Luxembourgu.