STA novice / Matični odbor zavrnil uvedbo referendumskega dneva

Predlog spremembe zakona predvideva, da bi bili vsi referendumi izvedeni drugo nedeljo v mesecu maju, pri čemer zakon dopušča izjemo. Državni zbor lahko s kvalificirano večino določi drugi dan glasovanja, vendar le pod pogojem, da od dneva razpisa do druge nedelje v mesecu maju ne preteče manj kot šest mesecev. Ta ureditev bi veljala za vse štiri referendume na državni ravni (ustavodajni, zakonodajni, posvetovalni in referendum o mednarodnih povezavah) in za vse lokalne referendume, je predvideval predlog.

Po navedbah poslanca SDS Antona Šturbeja si v stranki s predlogom zakona želijo zagotoviti, da bodo državljanke in državljani bolj seznanjeni z vsebino referenduma, saj bo dan za referendum splošno znan in pričakovan, s tem pa tudi povečati udeležba na referendumu in omejiti stroške za njegovo izvedbo. "Referendumski dan bi tudi pripomogel k demokraciji soglasja, saj bi povzročil, da politične stranke med seboj raje sklepajo kompromise ter se usklajujejo," je zatrdil.

Zakonodajno-pravna služba je podala mnenje, da bi moral predlog spremembe zakona predvideti možnost, da državni zbor določi tudi druge dneve glasovanja izven določenega referendumskega dne, da ne pride do nerazumnega trajanja referendumskega postopka, ki bi omejil pravice volivcev. Poudarili so, da že veljavna ureditev omogoča izvedbo več referendumov oziroma združevanje referendumov in volitev na isti dan.

Primerjalno pravni pregled, ki so ga ob vložitvi predloga navedli predlagatelji, je po mnenju zakonodajno-pravne službe pomanjkljiv, saj manjkajo podatki, ali imajo druge države v EU tudi referendumski dan.

Vlada medtem ne vidi razloga za spremembo in zato predloga ne podpira, je dejal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič. Vlada po pojasnilu Trbiča meni, da je veljaven zakonski okvir primeren in že zdaj omogoča, da se lahko na en dan razpiše več referendumov, za kar si prizadevajo v SDS.

Poslanka Svobode Tamara Kozlovič je v razpravi izpostavila, da predlog spremembe zakona v povezavi z zakonodajnimi referendumi ni ustrezen, saj je potrebno za izvedbo referendumov počakati do maja. Poudarila je, da je bilo od leta 1994 vloženih več kot 130 referendumskih pobud in od tega jih je bilo 25 izvedenih. Večina jih je bila zakonodajnih in v povprečju so bili izvedeni enkrat na leto, kar po njenih navedbah dokazuje, da je obstoječa ureditev smiselna.

V NSi so medtem spremembo zakona podprli. Po besedah poslanke Vide Čadonič Špelič v stranki podpirajo idejo o posebnem referendumskem dnevu, saj volivci na referendumu odločajo o vsebinah, medtem ko na volitvah primarno odločajo o ljudeh, ki bodo vsebine implementirali. V NSi zato menijo, da je volitve in referendume dobro ločiti.