STA novice / V obravnavi predloga energetskega zakona predvsem o rabi plina

Predlog glede omejitve rabe plina za ogrevanje gospodinjstev določa, da vgradnja kotla na zemeljski plin ali utekočinjen naftni plin ne bo dovoljena v stanovanjskih stavbah, za katere bo vloga za gradbeno dovoljenje dana od 1. januarja 2025.

Po predlogu bodo občine nove koncesije za zgraditev in upravljanje omrežja za distribucijo plina podelile le, če bodo omrežje v svojih lokalnih energetskih konceptih načrtovale tako, da bo predvideno priključevanje proizvodnih virov plina obnovljivega izvora za vsaj 80 odstotkov načrtovane porabe. Predlog opredeljuje pogoje za lahko večkratno podaljšanje koncesij za distribucijo plina.

Iz predloga so na matičnem odboru črtali določbo, da v strnjenih naseljih v eno- in dvostanovanjskih stavbah ter v posameznih delih večstanovanjskih stavb ne bi bila dovoljena vgradnja kurilnih naprav na trdna in tekoča goriva. Zaradi tega določila je NSi sprožila kampanjo pod sloganom Drv ne damo, vložila pa je tudi predlog za razpis posvetovalnega referenduma, kar je precej podaljšalo zakonodajno pot predloga.

V NSi sedaj predlagajo dopolnilo, da bi bila dovoljena vgradnja kotla, ki je pripravljen na obratovanje z obnovljivimi in nizkoogljičnimi plini iz plinovodnega omrežja. SDS pa predlaga, da bi občine morale lokalne energetske koncepte sprejeti v 10 letih in ne v sedmih, kot je predvideno.

Državna sekretarka na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo Tina Seršen je danes povedala, da gre v predlogu za zelo kompleksne vsebine, a se je razprava v zakonodajni obravnavi osredotočila na odstavke glede drv in plina. O opozicijskih dopolnilih je povedala, da podaljševanje veljavnosti lokalnih energetskih konceptov ni sprejemljivo, saj zakon v osnovi prinaša njihovo poenostavljeno pripravo in digitaliziran pristop. "Verjamem, da je sedem let dovolj, da se občina prilagodi globalnim trendom in spremembam v prostoru in času," je dejala.

Politično nesprejemljivo je po njenih besedah črtanje določb, ki so ključne za naslavljanje energetske revščine ali za reševanje drugih omejitev, kot je na primer priključevanje na omrežje. Predlog, da se omogoči vgradnja kotlov, ki so pripravljeni na obratovanje z obnovljivimi plini in vodikom, pa je po njenem "le dimna zavesa in takšno dopolnilo bi še naprej omogočalo vgradnjo navadnih plinskih kotlov". Kot je dodala, vsak kotel, ki obratuje na zemeljski plin, lahko obratuje tudi na biometan, a obnovljivih plinov v omrežju ni in jih še dolgo ne bo. Po njenih besedah je čas za zeleno ukrepanje in zeleni prehod danes, saj država to spodbuja z različnimi spodbudami in viri.

Franc Rosec iz SDS in Janez Žakelj iz NSi sta se strinjala, da so obravnavo zaznamovale lesna biomasa oz. drva, plin in omrežnina. Ker je predlog predvideval omejitev uporabe lesne biomase, pa po Roščevem mnenju obstaja dvom v njegovo iskrenost. Glede plina je opozoril, da se gospodarstvo težko prilagodi, ljudje pa bodo morali na novo investirati. Pri sončnih virih jim distributerji ne dajo možnosti vključitve, hkrati pa ne morejo koristiti subvencij, je bil kritičen Rosec. Po Žakljevem mnenju bo omejitev prinesla le majhno znižanje izpustov. Ob tem je izpostavil še nalogo vlade, da zagotovi dovolj veliko razporeditev tveganj.

"Zakon ima 187 dobrih določb na področju energetske politike in takšnih, ki dajejo pravno podlago za razvoj distribucijskega omrežja ter za spodbude prebivalstvu in gospodarstvu. Omogoča pospešek na področju digitalizacije, da bodo subvencije prebivalcem lahko dodeljene v krajšem času in na bolj enostaven način," je povzela Avšič Bogovič. Dodala je, da bo pri omejitvi rabe zemeljskega plina za ogrevanje veljala le omejitev podeljevanja novih koncesij za graditev plinskega omrežja in prepoved vgradnje plinskih kotlov v novogradnje.

Koncesije se bodo lahko podaljšale, tudi večkrat za opredeljeno obdobje. Lahko za sedem let, če bo na omrežje priključen vir plina obnovljivega izvora ali če bo koncesionar to načrtoval. Za pet let pa se bodo lahko podaljšale v primeru, da bodo na območju koncesije odjemalci z letno porabo več kot 100.000 kWh, ki uporabljajo plin pri proizvodnji izdelkov ali opravljanju storitev in nimajo možnosti oskrbe z alternativnim virom energije oz. bi bila taka oskrba nesorazmerno dražja, ali če bo distribucijski sistem oskrboval več kot pet odstotkov gospodinjstev v primerjavi z največjim številom gospodinjskih odjemalcev od začetka izvajanja dejavnosti distribucije plina.

Predlog zakona po besedah Tomaža Laha iz Svobode opredeljuje naloge nosilcev energetske politike in energetskega regulatorja, delovanje energetske inšpekcije ter nudi zakonsko podlago za sredstva, ki se bodo lahko črpala iz različnih skladov. Ob tem je Rosca zaskrbelo, od kod bo prišel denar za zeleni prehod, in se vprašal, če z novimi davki. Zvonko Lah iz SDS pa je na splošno ocenil, da je glavna težava usmeritve predloga ta, da "daje pretirano prednost soncu in vetru in po nepotrebnem bistveno zapostavlja vse ostale vire energije".