STA novice / Predlog novele zakona o kritični infrastrukturi v javni obravnavi
petek, 10.5.2024
Ljubljana, 10. maja (STA) - Ministrstvo za obrambo je danes v enomesečno javno obravnavo dalo predlog novele zakona o kritični infrastrukturi, s katero želi v slovenski pravni red prenesti evropsko direktivo za okrepitev odpornosti kritične infrastrukture. Po predlogu bo morala vlada med drugim sprejeti strategijo za odpornost kritičnih subjektov.
Zakon o kritični infrastrukturi je bil sprejet leta 2017, dve leti pozneje pa je vlada s sklepom določila kritično infrastrukturo ter njene upravljavce. To so gospodarske družbe, zavodi, državni organi in Banka Slovenije, ki imajo v lasti ali upravljajo kritično infrastrukturo, skupaj 53 upravljavcev v osmih sektorjih kritične infrastrukture, so ob objavi predloga novele zakona na portalu eUprava zapisali na ministrstvu.
Glavni namen predlagane novele je prenos evropske direktive, namenjene okrepitvi odpornosti kritične infrastrukture, v slovenski pravni red. Direktiva je bila sprejeta decembra 2022, države članice EU pa jo morajo v nacionalne zakonodaje prenesti do 17. oktobra letos.
Kot so pojasnili na ministrstvu, je cilj direktive neprekinjeno opravljanje bistvenih storitev na notranjem trgu za ohranjanje ključnih družbenih funkcij ali gospodarskih dejavnosti in krepitve odpornosti kritičnih subjektov, ki opravljajo te storitve.
"Predlagane spremembe in dopolnitve sicer ne posegajo v načela zakona o kritični infrastrukturi, jih pa dopolnjujejo v smeri v zagotovitve čim višje ravni odpornosti in zmogljivosti kritičnih subjektov ter njihove kritične infrastrukture za neprekinjeno opravljanje bistvenih storitev ob soočanju z različnimi tveganji," so zapisali na ministrstvu.
Zakon bo veljal za subjekte javne uprave ali zasebne subjekte, ki jih bo za kritične subjekte določila vlada ali jih bo kot kritične subjekte posebnega evropskega pomena določila Evropska komisija.
Predlagana novela vsebuje prenovljen pomen izrazov, ki so terminološko in vsebinsko usklajeni s pojmi iz evropske direktive. Predvideva tudi novo poglavje, ki opredeljuje nacionalni okvir za odpornost kritičnih subjektov, nalaga vladi sprejem strategije za odpornost kritičnih subjektov in nacionalne ocene tveganja za opravljanje bistvenih storitev ter opredeljuje osnovna izhodišča za njuno pripravo in obvezne vsebine obeh aktov.
V strategiji za odpornost kritičnih subjektov se določijo cilji in ukrepi, za doseganje in ohranjanje visoke ravni odpornosti kritičnih subjektov v vseh sektorjih kritične infrastrukture. Strategija bo med drugim vsebovala ukrepe za odpornost kritičnih subjektov ter postopke ugotavljanja kritičnih subjektov, je navedeno v objavljenem predlogu novele.
Nosilci sektorjev kritične infrastrukture bodo morali redno oziroma vsaj na vsaka štiri leta ministrstvu posredovati podatke za posodobitev strategije. Ob vsaki večji posodobitvi bo moralo ministrstvo novo strategijo posredovati v vednost Evropski komisiji.
Novela med drugim taksativno našteva 11 sektorjev kritične infrastrukture in opredeljuje kriterije za ugotavljanje kritičnih subjektov, pri čemer vzpostavlja vsebinsko in funkcionalno razlikovanje med njimi. Prvi se nanašajo na presojanje nosilcev sektorjev kritične infrastrukture glede opravljanja bistvene storitve in ugotavljanje posledic izrednega dogodka na opravljanje posamezne bistvene storitve, drugi pa na določitev pomembnosti motečega učinka oziroma posledic izrednega dogodka na opravljanje bistvene storitve.
Predlagane spremembe zajemajo tudi glavna sistemska določila v zvezi z obveščanjem, poročanjem in zagotavljanjem podatkovne podpore odločanju na področju kritične infrastrukture. Novela tako vzpostavlja podlago za oblikovanje sistema zgodnjega opozarjanja na področju kritične infrastrukture in mehanizma priglasitve izrednih dogodkov.
Ker se zakon ne bo uporabljal za Banko Slovenije in ker predlog novele ne opredeljuje izraza "kriza", se iz zakona o kritični infrastrukturi črtata člena, ki se nanašata na naloge Nacionalnega centra za krizno upravljanje v primeru krize oziroma na Banko Slovenije.
Novela zakona ne bo imela vpliva na državni proračun. Prav tako za izvajanje zakona ne bo treba zagotoviti dodatnih finančnih sredstev v že sprejetem državnem proračunu, so še navedli na ministrstvu.
Zainteresirana javnost lahko komentarje na objavljeni predlog novele na portalu eUprava odda do 10. junija. Datum javne predstavitve predlagane novele bodo objavili naknadno.
Zadnje novice
-
Vrh EU pozval h krepitvi odpornosti članic pred tujim vmešavanjem
20.3.2026 -
Vlada sklenila sprostiti del varnostnih zalog dizelskega goriva (dopolnjeno)
19.3.2026 -
Upravno sodišče o nastopu Zaupanja Karla Erjavca na soočenjih na Radiu Slovenija dan prepozno
19.3.2026 -
Po uveljavitvi Šutarjevega zakona za tretjino manj majhnih tatvin in poškodovanj tuje stvari (tabela)
19.3.2026 -
Vlada namenja sredstva za opremljanje sodne dvorane v novem zaporu v Dobrunjah
19.3.2026 -
Vlada s petkom sprošča cene pogonskih goriv na avtocestah
19.3.2026 -
KPK pri ravnateljici centra IRIS ugotovila nasprotje interesov (dopolnjeno)
19.3.2026 -
Svet ECB ob nespremenjenih obrestnih merah izpostavil tveganja zaradi vojne na Bližnjem vzhodu (dopolnjeno)
19.3.2026 -
Eko sklad nadaljuje ukrepe za povečevanje energetske učinkovitosti
19.3.2026 -
EU in Islandija podpisali obrambni sporazum
19.3.2026 -
Generalna pravobranilka Sodišča EU: Države zaradi nacionalne varnosti lahko izločijo telekomunikacijsko opremo določenih ponudnikov
19.3.2026 -
Sova potrdila neposredno tuje vmešavanje v volitve (zbirno)
18.3.2026