STA novice / V medresorsko usklajevanje predlog novega zakona o medijih, dopolnjen z določbami o shemah pomoči

V 13. členu predlaganega zakona, ki govori o vrstah in namenu finančnih podpor, besedilo po novem navaja, da država z namenom uresničevanja javnega interesa na področju medijev s proračunskimi sredstvi za medije, zagotovljenimi pri pristojnem ministrstvu, zagotavlja finančno podporo medijem tudi v okviru posebnih shem državnih pomoči. Gre za državno pomoč za tiskane medije in digitalni prehod, za digitalne medije in za ustanovitev medijskih zagonskih podjetij.

Iz ocene finančnih stroškov, ki je del gradiva, izhaja, da bi za te sheme pomoči država namenila okoli šest milijonov evrov. Dodelitev finančne podpore iz tega člena je pogojena s predhodno odobritvijo sheme državne pomoči s strani Evropske komisije.

"Gre za enega izmed ključnih področij zakona, kajti državne pomoči so najbolj učinkovit instrument, s katerim lahko država na dopusten način posega na trg ter prek opredelitve javnega interesa korigira anomalije prostega trga," navaja ministrstvo v obrazložitvi predloga.

Še vedno v zakonu ostaja tudi že doslej uveljavljeno podpiranje ustvarjanja programskih vsebin splošno-informativnih tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter digitalnih medijev prek medijskega razpisa, pri čemer se za ta namen zagotovijo sredstva v letni višini, ki ustreza vrednosti najmanj enega odstotka v preteklem letu zbranega rtv-prispevka.

Država prav tako podpira dejavnost programov s statusom posebnega pomena, pri čemer se za ta namen zagotovijo sredstva v letni višini, ki ustreza vrednosti najmanj treh odstotkov v preteklem letu zbranega rtv-prispevka.

Skupno bi država za te namene torej ob obstoječi višini rtv-prispevka namenila od tri do štiri milijone evrov.

Država podpira tudi ustvarjanje in razširjanje programskih vsebin, namenjenih osebam z invalidnostmi v njim prilagojenih tehnikah, oblikah in jezikih ter razvoj ustrezne tehnične infrastrukture. V tem in prihodnjem letu za to namenja nekaj več kot 230.000 evrov.

Zakon določa tudi pogoje in nekatere omejitve za pridobitev državnega sofinanciranja. Med drugim finančne podpore ne morejo pridobiti izdajatelji, ki so pod prevladujočim vplivom politične stranke ali pa izdajatelji, ki jim je bila v zadnjih dveh letih najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo izrečena globa za prekršek v zvezi s plačilom za delo, delovnim časom, počitki, opravljanjem dela na podlagi pogodb civilnega prava kljub obstoju elementov delovnega razmerja ali v zvezi z zaposlovanjem na črno.

Prav tako bo pot do državnega denarja zaprta za tiste, ki jim bo v zadnjih dveh letih najmanj dvakrat s pravnomočno odločbo izrečena globa za kršitev prepovedi spodbujanja k neenakopravnosti, nasilju in vojni ter razpihovanja sovraštva in nestrpnosti, ki jo predvideva novi zakon, ali pa so bili odgovorni uredniki ali njihovi namestniki v zadnjih dveh letih pravnomočno obsojeni za kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja in nestrpnosti po kazenskem zakoniku.

V zakonu ostaja dikcija, da sme pristojni inšpektor v primeru suma spodbujanja sovraštva in nestrpnosti izdajatelju izdati začasni ukrep odstranitve oziroma prepovedi razširjanja programskih vsebin. Izdajatelj mora izvesti ukrep inšpektorja iz prejšnjega odstavka v 24 urah. Pristojni inšpektor pa mora po uradni dolžnosti takoj ukrep posredovati v presojo upravnemu sodišču, ki lahko ukrep potrdi, spremeni ali razveljavi. Sodišče odloči o ukrepu v roku sedem dni.

Je pa ministrstvo prisluhnilo pripombam v javni razpravi in v novem zakonskem predlogu ni več predvidelo ustanovitve Nacionalnega sveta za medije. Ta je namreč dvignila kar nekaj obrvi v novinarskih vrstah, saj so jo mnogi videli kot še eno telo političnega vpliva na medije.

Komentarje je mogoče oddati do 27. maja, je razvidno iz objave na eUpravi.