STA novice / V javni obravnavi uredba o sežiganju komunalnih odpadkov

Trenutna uredba o opravljanju obvezne državne gospodarske javne službe sežiganja komunalnih odpadkov je bila sprejeta v letu 2022, na ministrstvu za okolje, podnebje in energijo pa so zdaj pripravili nov predlog z nekaterimi spremembami, ki se med drugim nanašajo na nižje količine komunalnih odpadkov in število objektov za termično obdelavo.

Iz osnutka uredbe, objavljenega na spletnem mestu e-uprave, izhaja, da bi državno službo sežiganja gorljivih komunalnih odpadkov na območju države po novem izvajale največ tri sežigalnice, ki sprejemajo odpadke iz centrov za ravnanje s komunalnimi odpadki, pri čemer predvidena letna količina gorljivih komunalnih odpadkov znaša maksimalno 160.000 ton. V obstoječi uredbi so omenjene količine določene pri 180.000 tonah odpadkov, izgradnjo največ štirih sežigalnic.

Osnutek uredbe omejuje tudi maksimalno kapaciteto posamezne nove naprave, ki ne sme presegati razpisane količine odpadkov za izvajanje javne službe za več kot 20 odstotkov. Vsebuje tudi metodologijo določanja cen storitev javne službe s poudarkom, da morajo prihodki prodaje nastale toplote, elektrike in morebitnih posebnih storitev prispevati k zmanjševanju izračunane lastne cene.

Veljavna uredba medtem določa, da se cena storitev javne službe določi na podlagi metodologije za določitev cene državne javne službe, ki jo predpiše vlada najkasneje v treh mesecih po končanem postopku javnega razpisa za izbor koncesionarja za izvajanje državne javne službe.

Po navedbah ministrstva za okolje želijo pristojni z uredbo zagotoviti izgradnjo primernih objektov, ki bodo omogočali sežig gorljivih komunalnih odpadkov, nastalih na ozemlju Slovenije, primernih za energijsko izrabo. Ti bi zvišali tudi samozadostnost in prilagodljivost države na področju ravnanja z odpadki.

Slovenija po podatkih ministrstva na področju predelave in odstranjevanja odpadkov s termično obdelavo namreč ni samozadostna in je odvisna od objektov v tujini. V letu 2017 je bilo v tujino izvoženih 165.000 ton odpadkov, v letu 2021 pa je ta količina presegla 212.000 ton.

Kot je minuli teden po posvetu ministrstva za okolje, podnebje in energijo pred javno obravnavo uredbe pojasnila direktorica direktorata za okolje na ministrstvu Tanja Bolte, bodo po 30-dnevni javni obravnavi predpisa videli, ali bo potreben še en javni posvet ali bo uredba lahko šla v dokončno sprejetje.

Obratu za sežiganje odpadkov v Celju, za katerega je Energetika Celje v začetku leta pridobila novo dovoljenje za povečanje zmogljivosti sežiganja na letno zmogljivost 40.000 ton, se bodo po napovedih ministrstva v prihodnjih letih pridružili še sežigalnici v Ljubljani in Mariboru. Kot so prejšnji mesec za STA izpostavili na ministrstvu, v obeh občinah že tečejo aktivnosti glede priprave prostorskih aktov, na podlagi katerih bo mogoča umestitev objektov v prostor.