STA novice / Več zdravniških organizacij za izenačitev plačila za delo med javnimi in zasebnimi izvajalci

V Slovenskem zdravniškem društvu, Zdravniški zbornici Slovenije in Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije so v skupnem sporočilu za javnost pozdravili odločitev ministrice za zdravje, da se loti noveliranja zakona o zdravstveni dejavnosti, saj da so zdravniške organizacije to "vzpodbujale vrsto let pri vrsti predhodnih ministrov". "Glavnina zdravstvenih zakonov izhaja iz daljnega leta 1993, tik po tem, ko smo zapustili prejšnjo družbeno ureditev. Zakoni so zastareli in tudi sami ovirajo napore za ohranitev javnega zdravstvenega sistema," so zapisali. Kot so poudarili, zagovarjajo ohranitev javnega zdravstva z izenačitvijo pogojev nagrajevanja zdravnikov in njihovih sodelavcev.

"Poudarjamo, da je napovedana posodobitev zakona o zdravstveni dejavnosti nujna, napovedan poudarek konca dvojne prakse zdravnikov pa le njen obrobni del," so zapisali. Po njihovih navedbah je glede na objavljene podatke sekundarni delodajalec v več kot 80 odstotkih drugi javni zavod, v manj kot 20 odstotkih pa zasebnik koncesionar.

"Zdravnikov specialistov, ki sploh želijo in imajo energijo delati poleg rednega dela v svojem javnem zavodu še dodatno delo pri sekundarnem delodajalcu, je manj kot tretjina. Zakaj? Ker je v Sloveniji zdravnikov premalo, prav tako pa imajo bolnišnice vse manj svojih ekspertov na področjih, ki jih zahteva npr. zagotavljanje neprekinjenega zdravstvenega varstva in v urgentnih centrih," so navedli.

"Več kot 80 odstotkov požrtvovalnih zdravnikov z dvojno prakso (ki jih mediji ponižujejo z izrazom dvoživke) dela torej v drugi bolnišnici zato, da se nekatere dejavnosti v bolnišnicah ta hip sploh še izvajajo," so poudarili. Tak primer so po njihovih navedbah radiologija, anesteziologija, interventne maloinvazivne visokotehnološke metode diagnosticiranja in zdravljenja, ki jih pri nas ob bliskovitem razvoju medicinske znanosti in tehnologije ni možno razviti v dovolj velikem obsegu.

Osredotočiti poglavitno spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti "na teh manj kot 20 odstotkov tretjine vseh zdravnikov" po njihovem prepričanju ne bo rešilo javnega zdravstva. "Nasprotno, sproži lahko odločitve najbolj verziranih zdravnikov, da javno zdravstvo zapustijo v celoti. Govorimo o manjšini, ki je praviloma najbolj ozko specializirana za vrhunske zdravniške ukrepe," so pojasnili.

Zdravniškim organizacijam se zdi pomembneje, da se regulacijske spremembe za ohranitev javnega zdravstva zgodijo pri ustreznem plačevanju zdravstvenih storitev izvajalcem in v izenačitvi plačila za delo med javnimi in zasebnimi izvajalci. Prvo zahteva posodobitev avstralskega sistema plačevanja zdravstvenih storitev po skupinah podobnih primerov, so navedli in pojasnili, da Avstralci sami razlikujejo pri plačevanju izvajalcev in pri tem upoštevajo njihove stroške, ki izhajajo iz različnih zahtev družbe do njih.

"Vsi uspešni evropski zdravstveni sistemi kombinirajo zasebne in državne izvajalce v javnem zdravstvenem sistemu (Nizozemska, Švica, Avstrija, Nemčija, Francija...). Doseči moramo integracijo in sinergijo državnih, občinskih in zasebnih izvajalcev zdravstvenih storitev v robustnem javnem zdravstvenem sistemu," so prepričani v omenjenih organizacijah.

Ministrstvo pozivajo, da "pri modernizaciji zakona o zdravstveni dejavnosti prisluhne stroki, izenači pogoje dela pri vseh izvajalcih glede na vrste opravljenih storitev in prepreči razvoj prakse, da so manj zahtevni posegi bolj zanimivi tako za ustanove kot za zdravnike".