STA novice / DZ potrdil ureditev sodnega varstva za bančne razlaščence

Zakon ureja pravno podlago za povračilo škode, pristojnost sodišč in posebna pravila postopka, s katerim se nekdanjim delničarjem ali upnikom banke omogoča učinkovito sodno varstvo. Ureja dostop do dokumentov in podatkov, ki jih je Banka Slovenije upoštevala ali bi jih morala upoštevati pri izreku izrednega ukrepa ter objavo odločb Banke Slovenije, s katerimi so bili izrečeni izredni ukrepi, ter način zagotovitve tozadevnih dokumentov in podatkov.

Nekdanji imetniki lahko uveljavljajo odškodninsko varstvo zaradi učinkov odločbe Banke Slovenije le v skladu s postopkom, ki ga določa ta zakon. Zakon se ne uporablja, če je s pravnomočno sodno odločbo ugotovljeno, da je bilo v zvezi z odločbo Banke Slovenije storjeno kaznivo dejanje in nekdanji imetnik zatrjuje, da mu je bila z njim povzročena škoda. Ne uporablja se tudi za tožbeni zahtevek, s katerim imetnik uveljavlja kršitve pojasnilne dolžnosti banke.

Kot je v obravnavi po rednem postopku povedala državna sekretarka na finančnem ministrstvu Nikolina Prah, zakon nekdanjim imetnikom zagotavlja dostop do vseh podatkov in informacij, ki so bili podlaga za izvedbo bančne sanacije. Ti bodo objavljeni v virtualni podatkovni sobi, do katere bodo imeli dostop nekdanji imetniki in njihovi pooblaščenci, hkrati pa bodo nekdanji imetniki lahko sodišču predlagali, da tretjim osebam naloži razkritje dodatnih dokumentov.

Zakon daje možnost imenovanja skupine sedmih neodvisnih strokovnjakov, ki bo izdala predhodno mnenje o tem, ali je nekdanjim imetnikom zaradi učinka izrednih ukrepov Banke Slovenije nastala škoda v višini, višji od škode, ki bi jim nastala, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni. Neodvisne strokovnjake bodo lahko predlagali vlada, Banka Slovenije in reprezentativna združenja, ki delujejo v interesu nekdanjih imetnikov. Predsednika odbora bo predlagalo pristojno sodišče, to je Okrožno sodišče v Mariboru.

Če bo s predhodnim mnenjem ugotovljeno, da bi vsi ali nekateri nekdanji imetniki prejeli plačilo iz naslova imetništva kvalificiranega instrumenta, ko izredni ukrep ne bi bil izrečen, bo vlada pripravila poravnalno shemo za posamezne razrede kvalificiranih obveznosti posameznih bank, pri čemer bo izplačilo po poravnalni shemi znašalo 60 odstotkov nastale škode, ki je posameznemu nekdanjemu imetniku nastala zaradi izrednega ukrepa.

Zakon omogoča možnost vlaganja kolektivnih odškodninskih tožb ob smiselni uporabi zakona, ki ureja kolektivne tožbe. Pri tem se bo uporabil sistem izključitve. Omogoča združitev pravd in vzorčni postopek v primeru, ko kolektivne odškodninske tožbe ne bodo vložene v roku ali pa jih sodišče ne bo odobrilo.

Dokazno breme v sodnih postopkih bo na toženi stranki, to je na Banki Slovenije, ki bo morala dokazati, da so obstajali razlogi za izredne ukrepe in da pri izreku teh ukrepov ni prišlo do kršitve načela, da delničarji in drugi upniki niso izgubili več, kot bi v primeru, če izredni ukrepi ne bi bili izrečeni.

Plačnica morebitnih odškodnin bo država, ki bo v ločenem sodnem postopku lahko od Banke Slovenije zahtevala povrnitev škode, če se ugotovi, da je ta ali osebe, ki so ravnale po njenem pooblastilu, delovale v nasprotju z dolžnostjo skrbnega ravnanja.

Problematika razlaščenih imetnikov delnic in obveznic v bankah se vleče vse od obsežne bančne sanacije ob koncu leta 2013 in v začetku leta 2014. Takratni ukrepi so razlastili več kot 100.000 imetnikov podrejenih obveznic oz. delnic teh bank v skupni vrednosti 960 milijonov evrov, ustavno sodišče pa je v odločitvi o podlagi za izvedbo izbrisa jeseni 2016 ugotovilo, da razlaščenci niso imeli na voljo učinkovitega sodnega varstva, vladi ter DZ pa naložilo ureditev tega vprašanja.