STA novice / Zakonodaja EU o spodbujanju okolju prijaznih tehnologij, tudi jedrskih, dokončno potrjena

Cilj akta o čistih tehnologijah, kot so solarni paneli, vetrne turbine, baterije in toplotne črpalke, je do leta 2030 razviti in izdelati 40 odstotkov vseh potrebnih tovrstnih tehnologij v EU. Drugi cilj pa je, da bi delež v EU proizvedenih tehnologij leta 2040 znašal 15 odstotkov svetovne proizvodnje.

Medtem ko je Evropska komisija predlagala dva ločena seznama tehnologij, za katera bi veljale različne določbe, so se evropski poslanci in države članice v februarja zaključenih pogajanjih dogovorili za zgolj en seznam.

Na njem so vse tehnologije za pridobivanje energije iz obnovljivih virov, jedrska tehnologija, tehnologije za shranjevanje in distribucijo energije, biotehnologija, pa tudi tehnologije za razogljičenje industrije.

Zakonodaja predvideva poenostavljene postopke izdajanja dovoljenj in roke za njihovo izdajo. Postopki izdaje dovoljenj za vzpostavitev ali razširitev proizvodnje z letno zmogljivostjo manj kot enega gigavata bodo lahko trajali največ 12 mesecev, za tiste z večjo zmogljivostjo pa 18 mesecev. Za strateške projekte bodo roki medtem krajši.

Zakonodaja bo spodbujala tudi vzpostavljanje industrijskih območij, namenjenih proizvodnji določene tehnologije, s čimer želi EU prispevati k ponovni industrializaciji regij.

Namen akta o tehnologijah z neto ničelnimi izpusti, ki bo začel veljati na dan objave v uradnem listu EU, je prav tako zagotoviti preglednost in harmonizacijo javnega naročanja izdelkov in storitev, povezanih s tovrstnimi tehnologijami.

Tako so bili z današnjim sprejetjem akta o čistih tehnologijah dokončno potrjeni vsi zakonodajni predlogi, ki jih je Bruselj predstavil marca lani v okviru zelenega načrta za evropsko industrijo, katerega namen je okrepiti njeno konkurenčnost v svetu, tudi v luči ameriške zakonodaje o zniževanju inflacije (IRA). Akt o kritičnih surovinah je že začel veljati, sprejeta pa je bila tudi reforma evropskega trga elektrike.