STA novice / Vlada sprejela izhodišča za pripravo novele zakona o zdravstveni dejavnosti

Kot so pri vladi zapisali v sporočilu za javnost, je urejen zdravstveni sistem, v katerem so na prvem mestu pravice pacientov in zagotavljanje strokovne, kakovostne in varne obravnave ob primerni dostopnosti, cilj, ki ga zasledujejo.

Izhodišča so sprejeli, ker so ugotovili, da so določena področja organizacije in izvajanja zdravstvene dejavnosti pomanjkljivo oziroma neustrezno urejena. Izhodišča predvidevajo omejitve dela zdravstvenih delavcev iz javnih zdravstvenih zavodov pri zasebnih izvajalcih zdravstvene dejavnosti. Kot je razumeti, bi omejitev veljala tako za dodatno delo pri koncesionarjih, ki so sicer del mreže javnega zdravstva, kot za dodatno delo pri tako imenovanih čistih zasebnikih.

Zdravstveni delavci, ki so zaposleni v javnih zdravstvenih zavodih, bodo lahko po napovedih vlade z dovoljenjem direktorja zdravstvene storitve opravljali le v svojem ali drugem javnem zdravstvenem zavodu. Poleg tega izhodišča predvidevajo možnost dopolnilne zaposlitve pri lastnem delodajalcu. "Tako bodo lahko zaposleni delo opravili v svojem zdravstvenem zavodu in ne drugod," so pojasnili pri vladi.

Ob tem so napovedali tudi, da bodo z novelo jasneje določili pogoje, ko lahko zdravstveni delavec pridobi dovoljenje za delo pri drugem izvajalcu zdravstvene dejavnosti. To bo mogoče v primeru, če bo pri matičnem izvajalcu izpolnjen ves program Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) za posamezno vrsto zdravstvene dejavnosti, če najdaljše dopustne čakalne dobe ne bodo presežene in če zaposleni ne bo odklanjal nadurnega dela pri svojem javnem zdravstvenem zavodu.

Omejitve za delo drugod pa ne bodo veljale za sodelovanje z Rdečim križem, gorsko reševalno službo, zavodom Slovenija Transplant, prav tako omejitve ne bodo veljale za dodatno delo v funkciji medicinskega izvedenca.

"Pripravljene bodo tudi rešitve za ustrezno nagrajevanje zaposlenih, s čimer spodbujamo dodatno delo v zdravstvenem zavodu, kjer je zdravstveni delavec zaposlen," so poudarili na vladi.

Izhodišča novele zakona predvidevajo tudi, da bi vsak izvajalec zdravstvene dejavnosti za svoje delo potreboval dovoljenje ministrstva za zdravje. Priglasitev na Agencijo RS za javnopravne evidence in storitve tako ne bi več zadostovala.

Dovoljenje za opravljanje zdravstvene dejavnosti pa bo izvajalec zdravstvene dejavnosti po napovedih vlade lahko pridobil le, če bo zdravstveno dejavnost opravljal v svojem imenu in za svoj račun. "S tem se želimo izogniti trenutni praksi, ko samostojni podjetniki posamezniki na podlagi pogodb civilnega prava, ki imajo vse lastnosti delovnega razmerja, izvajajo dejavnost v prostorih drugih izvajalcev zdravstvene dejavnosti, z njihovo opremo in materialom, kot podizvajalci programa ZZZS," so poudarili.

Prav tako bi z novelo prenesli in razširili člene iz interventne zakonodaje, in sicer da so zdravstveni delavci, ki delujejo v javni zdravstveni mreži in ki so za to usposobljeni, dolžni sodelovati pri zagotavljanju neprekinjenega zdravstvenega varstva.

Novela bo glede na izhodišča urejala tudi področje koncesij za opravljanje javne službe v zdravstveni dejavnosti - postopek podelitve, opredelitev območja podelitve, postopek podaljšanja in prepoved pravnega prometa s koncesijo.

Poleg tega je predvidena tudi regulacija cen zdravstvenih storitev z določitvijo kriterijev za postavitev najvišjih cen zdravstvenih storitev.

Ob tem je sicer vlada na današnji seji dala soglasje k imenovanju Mateje Ane Grulja za direktorico Zdravstvenega doma za študente Univerze v Ljubljani za mandatno dobo štirih let, in sicer od 1. junija letos do 31. maja 2028, z možnostjo ponovnega imenovanja.