STA novice / Obrtniki pričakovali predloge za razbremenitev plač

Kot so po seji upravnega odbora sporočili iz OZS, se predlagane davčne spremembe, ki so v javni obravnavi, med drugim nanašajo na dohodnino, davek od dohodkov pravnih oseb, davek na dodano vrednost in trošarine. Ob tem so obrtniki in podjetniki poudarili, da so od države pričakovali, da bo prisluhnila gospodarstvu in znižala visoko obremenitev plač. Prepričani so namreč, da bi morala država, če želi konkurenčno gospodarstvo, to obravnavati prednostno.

"Stroške plač je nujno treba znižati oziroma razbremeniti na prispevni stopnji. S tem bodo naši zaposleni dobili višja neto izplačila, lažje jih bomo zadržali v domačih podjetjih in bolj bomo konkurenčni. Nedopustno je pričakovati, da bo gospodarstvo sposobno prenašati še dodatne obremenitve ob že tako visokih stroških plač," je dejal predsednik OZS Blaž Cvar.

Predsednik sekcije gradbincev pri OZS Zoran Simčič je opozoril, da ne bo več delavcev, saj jih ne bodo mogli plačati in bodo odšli v tujino. Predsednik sekcije cementninarjev, kamnosekov in teracerjev pri OZS Bogdan Oblak pa je izpostavil sivo ekonomijo: "Z vsakim dvigom davkov se občutno povečajo možnosti za razcvet sive ekonomije. S tem pa izgublja tako država kot gospodarstvo, ki samo sebi predstavlja nelojalno konkurenco."

Člani upravnega odbora so največ pozornosti namenili predlaganim spremembam ureditve sistema normirancev. Njihove pripombe so šle v smeri prenizko postavljenih meja za poenostavljeno poslovanje samostojnih podjetnikov, ki davčno osnovo ugotavljajo po dejanskih prihodkih in normiranih odhodkih. "Menimo, da je za tisti del normirancev, ki smo jih uspeli obdržati v mejah do 60.000 evrov, obdavčitev primerna. Bojimo pa se, da se bo z znižanjem praga, ko nekdo še lahko posluje v tej obliki, spet povečala siva ekonomija," je dejal Cvar.

Ker so prepričani, da bo kar nekaj teh normirancev, ki bodo presegali mejo, zašlo v sivo ekonomijo in bodo svoje poslovanje optimizirali in poskrbeli, da se bo njihov promet obdržal pod njo, predlagajo, da bi bila meja za vstop v sistem 85.000 evrov. Hkrati naj se s to mejo, ki jo še dovoli evropska regulativa, izenači tudi vstopni prag za davek na dodano vrednost, je dodal Cvar.

Dotaknili so se še predlagane olajšave za ključne kadre nerezidente. Menili so, da bi bilo smiselno, če želimo visoko izobražene ljudi zadržati v domačih podjetjih, to olajšavo razširiti tudi na rezidente, ki izpolnjujejo pogoje, saj razlik ne bi smelo biti.

Glede stavke na upravnih enotah so pojasnili, da je zaradi nje ohromljeno poslovanje podjetij s področja proizvodnje in gradnje hiš. Dogaja se namreč, da hiš, ki so že izdelane, ne morejo postaviti, ker ni gradbenih dovoljenj. Podjetja so zato že primorana odpuščati delavce oz. jih pošiljajo na čakanje na delo. "Treba je poskrbeti, da vlada z upravnimi enotami doseže dogovor in da se gradbena dovoljenja nemudoma začnejo izdajati," je ocenil Cvar.