STA novice / DZ sprejel novelo zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju

Dopolnilno obrazložitev novele zakona o poklicnem in strokovnem izobraževanju je podala državna sekretarka na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje Janja Zupančič, ki je dejala, da se s tem zakonom ureja tudi izpopolnjevanje po pridobljeni izobrazbi ter usposabljanje, ki ni urejeno s predpisi s področja nacionalnih poklicnih kvalifikacij.

Po podatkih ministrstva se v tem šolskem letu v srednješolske izobraževalne programe vključuje 81.206 dijakov, predlagana sprememba pa po njenih besedah ne posega v dosedanji koncept ureditve poklicnega in strokovnega izobraževanja, temveč le izboljšuje jasnost zakonskih določil oziroma njihovo usklajenost z drugimi strateškimi dokumenti in predpisi ter uveljavljeno prakso.

Spremembe se nanašajo predvsem na tečaj slovenščine za dijake, katerih materni jezik ni slovenski jezik ali niso končali osnovnošolskega izobraževanja v Sloveniji oziroma so se prvič vključili v 9. razred osnovne šole. Zajemajo tudi merila za izbiro ob omejitvi vpisa, ureditev prehrane za dijake v času praktičnega usposabljanja z delom. Ureja pa tudi pravno podlago za ukrepanje delovne inšpekcije glede pravic dijakov na praksi.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so poslanci koalicije napovedali podporo zakonu. Novela po mnenju Vere Granfol (Svoboda) uresničuje določila strategije vlade pri vključevanju tujcev, ki jezikovno integracijo v izobraževanju izpostavlja kot eno od prednostnih nalog. Za Damijana Zrima (SD) je bistveno, da se za dijake, katerih materni jezik ni slovenščina in so se v osnovno šolo vključili v 9. razredu, uvaja obvezni tečaj slovenskega jezika, če ob vpisu v srednjo šolo ne opravijo uspešnega preizkusa znanja na ravni A2. Za Tatjano Greif (Levica) je najpomembnejši del spremembe ureditev pravice do malice in do izplačila nagrade za dijake na delovni praksi.

Medtem pa so v največji opozicijski stranki SDS napovedali, da zakona ne bodo podprli. Da vključujoč pristop v šoli glede otrok priseljencev ni učinkovit, je prepričan Andrej Hoivik (SDS), ki je povedal, da so pripravili dopolnilo, s katerim predlagajo, da za dijake, katerih materni jezik ni slovenski, šola pred prvo vključitvijo organizira tečaj slovenskega jezika, ki traja celo leto. Poslanci so dopolnilo zavrnili s 26 glasovi za in 47 proti.

V NSi po besedah Ive Dimic menijo, da današnji zakon poleg nekaterih slabih rešitev prinaša tudi nekaj dobrih, zato mu ne bodo nasprotovali.