STA novice / Parlamentarni odbor sprejel resolucijo o nacionalnem programu za kulturo 2024 - 2031

Prvi amandma se nanaša na vključitev jezika gluhoslepih v resolucijo v poglavju, ki se nanaša na razvoj in javno rabo slovenskega jezika.

Slovenija je kot prva država na svetu jezik gluhoslepih leta 2021 vpisala v ustavo. V Sloveniji je približno 9700 oseb z gluhoslepoto, od tega približno 6300 starejših od 65 let.

Parlamentarni odbor za kulturo je soglasno podprl tudi amandma k poglavju resolucije, ki se nanaša na kulturne raznolikosti in človekove pravice. Gre za amandma, ki se nanaša na podporo dostopnosti digitalnih vsebin in spodbujanje uporabe alternativnega besedila za grafične elemente, znanega kot alt opis ali alt atribut za vse netekstovne vsebine. Za slepe in slabovidne to pomeni večjo dostopnost do vizualne umetnosti.

Vlada je predlog resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2024/31 sprejela konec maja. Njeno osnovno vodilo je jasna vizija kulture kot središčne politike solidarne in trajnostne družbe.

Kot so zapisali na ministrstvu za kulturo, je omenjena resolucija razvojni dokument, ki določa javni interes na področju kulture in ključne strateške prioritete ter usmeritve na področju investicij.

Kulturo razume kot javno dobro in jo v prihodnjih letih usmerja k izboljševanju delovnih pogojev v sektorju. Zavzema se za široko dostopnost kulturnih vsebin za prebivalce, ne glede na njihov ekonomski položaj ali kraj bivanja, povezovanje akterjev v celovit kulturni ekosistem ter spodbuja dialog z deležniki. Strateško se dokument naslanja na medsektorske povezave za gradnjo odpornejšega in prebojnega sektorja kulture.

Resolucija temeljne cilje združuje v tri stebre: Kultura za povezano družbo, Kultura kot javno dobro in Kultura za trajnostno prihodnost. Ob prvih dveh stebrih, ki nadgrajujeta dosedanja prizadevanja razvoja področja kulture, se tretji povezuje z Agendo 2030 in kulturo povezuje z zdravjem, trajnostnimi mesti zmanjševanjem neenakosti. Dokument opredeljuje tudi področja kulture, kjer najprej oriše stanje in ključne izzive, nato pa smernice njihovega razvoja. Novost je uvedba transdisciplinarnega področja. Prečne politike predstavljajo stično točko z ostalimi resorji.

Novo resolucijo spremlja tudi ustrezen akcijski načrt za obdobje štirih let, med letoma 2024 in 2027.

Odbor DZ za kulturo se je na današnji seji seznanil tudi s poročilom o izvajanju nacionalnega programa za kulturo 2022-2029 za leti 2022 in 2023.