STA novice / Več organizacij zahteva daljšo javno razpravo o predlogu zakona o psihoterapiji (dopolnjeno)

Pod skupno izjavo za medije so se podpisali predsednica Slovenskega združenja za psihoterapijo in svetovanje Irena Kosovel, podpredsednik Zveze organizacij pacientov Slovenije Franci Gerbec, predstojnik katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije Teološke fakultete Univerze v Ljubljani Robert Cvetek, direktor ljubljanske podružnice Univerze Sigmunda Freuda Miran Možina ter predsednica Združenja zakonskih in družinskih terapevtov Slovenije Urška Kranjc Jakša.

Podpisniki sporočila za javnost zahtevajo, da ministrstvo za zdravje podaljša javno razpravo na dva meseca, da bo "vsaj tako lahko vključena vsa zainteresirana strokovna javnost".

Omenjene organizacije predlog zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti ocenjujejo kot nesistemskega in kontradiktornega, saj da je vsebina členov v medsebojnem nasprotju in tudi vsebinsko vsebuje številna strokovna neskladja.

"Predlog zakona je bil podan v javno razpravo ravno v začetku poletnih počitnic, celo v petek popoldan, kar daje slutiti, da si predlagatelj, ministrstvo za zdravje, v resnici sploh ne želi javne, kaj šele strokovne razprave o tem zakonu," so opozorili.

To pa po njihovem prepričanju pomeni, da ministrstvo vodijo drugačni motivi in interesi, ki niso povezani s kvaliteto zakona, niti s pacienti, ki bi morali biti prva in največja skrb ministrstva.

Če bi ministrstvo za zdravje želelo dejansko strokovno razpravo, bi ta bila daljša, menijo organizacije. Po njihovih besedah bi morala trajati vsaj dva meseca in se ne bi smela odvijati sredi počitnic, vključena pa bi morala biti vsa strokovna in zainteresirana javnost.

Tudi do sedaj je predlog zakona po navedbah organizacij nastajal v zaprtem krogu brez vključevanja psihoterapevtske stroke in organizacij pacientov, prvi osnutki pa so imeli celo oznako tajno. "Vse to meče sum na to, da je ministrstvo za zdravje podleglo vplivu točno določene interesne skupine," so opozorile organizacije.

Na ministrstvu za zdravje pa odgovarjajo, da je 30 dni javne razprave običajno obdobje, v katerem lahko vsa zainteresirana javnost odda svoje pripombe, mnenja, predloge na predlog zakona. "Časa javne razprave zato ne bomo podaljšali," so navedli za STA.

Ob tem so napovedali, da bodo v javni razpravi prejete predloge in mnenja skrbno preučili in smiselno vključili. Po končani javni razpravi pa bodo v medresorsko usklajevanje in nato na vlado vložili koherenten, kakovosten, sodoben zakon, s katerim se bodo izenačili z drugimi evropskimi državami, ki imajo področje psihoterapije že ustrezno urejeno, so napovedali.

Pri pripravi zakona pa so upoštevali stališča različnih deležnikov z namenom, da vsem uporabnikom in pacientom zagotovimo dostopno, varno in kakovostno psihoterapevtsko obravnavo, so še sporočili.

Ministrstvo za zdravje je v petek v javno razpravo poslalo predlog zakona o psihoterapevtski in klinično psihoterapevtski dejavnosti. Predlog, čigar cilj je večja dostopnost psihoterapevtske obravnave, bi med drugim uvedel poklica psihoterapevt in klinični psihoterapevt. Vpeljal bi nosilca pooblastila, ki bi psihoterapevtom podeljeval licence. Javna razprava se je začela v petek, rok za oddajo predlogov in mnenj na predlog zakona pa je vključno 28. julij.