STA novice / Med priporočili OECD ukrepi na področju javnih financ in stanovanjskega trga

Ekonomski pregled za Slovenijo 2024 je danes na Brdu pri Kranju predstavil generalni sekretar OECD Mathias Cormann. Kot je dejal, se je slovensko gospodarstvo izkazalo za odporno na zunanje šoke po ruski agresiji na Ukrajino, vendar se je okrevanje po pandemiji upočasnilo. Inflacija se je znižala, a ostaja visoka, realna rast plač pa je prehitela produktivnost dela, je dejal.

"Slovensko gospodarstvo je v zadnjih petih letih raslo hitreje kot gospodarstva v državah OECD in območju evra," je pohvalil Cormann. Za letos je OECD Sloveniji v začetku maja napovedala gospodarsko rast v višini 2,3 odstotka, za prihodnje leto pa 2,7 odstotka. Inflacija naj bi se letos umirila na 3,3 odstotka ter se leta 2025 zvišala na 3,5 odstotka. Stopnja brezposelnosti bo stabilna pri 3,7 odstotka oz. 3,5 odstotka.

Kot osrednji izziv za Slovenijo, ki je članica OECD od leta 2010, tokratno poročilo navaja izboljšanje javnofinančne vzdržnosti. "Da bi še naprej spodbujali gospodarski napredek in odpornost, je potrebna pospešena fiskalna konsolidacija, ki bo pomagala znižati inflacijo in ponovno vzpostaviti fiskalni prostor," je dejal Cormann.

V tem smislu je izpostavil stroške, povezane s staranjem prebivalstva, ter menil, da je treba minimalno upokojitveno starost zvišati in jo povezati s pričakovano življenjsko dobo.

Kot drugi izziv je izpostavil enakost spolov. Čeprav je udeležba žensk na trgu dela v Sloveniji nadpovprečna, je mogoče po njegovem mnenju narediti še več. Tudi skrb za otroke bi bila lahko bolj enakomerno porazdeljena med starši, je dejal.

Prvič je OECD v gospodarski pregled za Slovenijo vključila priporočila na področju stanovanjskega trga. Za tega sta značilni majhna in neustrezna ponudba, je dejal Cormann in predlagal ukrepe, ki bodo šli v smeri spodbud za gradnjo stanovanj, tudi z boljšim dostopom do hipotekarnega financiranja.

Kot zadnji izziv pa je izpostavil nadaljnja prizadevanja za dosego ničelnih neto emisij toplogrednih plinov do leta 2050, zlasti v sektorju kmetijstva, energetike in prometa. "Podnebne spremembe so izziv za Slovenijo, kar dokazujejo uničujoče poplave lani poleti," je dejal.

Da je slovensko gospodarstvo v dobri kondiciji, je zagotovil tudi premier Robert Golob. Vlada je odločena vztrajati z reformami do konca mandata in še v prihodnjem, je zatrdil ter spomnil, da je predloge za pokojninsko reformo in del davčnih sprememb že predstavila. "Predvsem pa z množico majhnih korakov izvajamo obsežne spremembe na področju zdravstvenega sistema," je dejal.

Golob je prepričan, da bodo načrti vlade dali rezultate. Zato bo dala vlada ukrepe, ki jih načrtuje, v presojo OECD. "Želimo in drznemo si dati ukrepe na presojo objektivni inštituciji, in to ne katerikoli ampak OECD," je povedal.

Finančni minister Klemen Boštjančič je v odzivu na predstavljeno poročilo dejal, da načrtovanje in izvajanje fiskalne politike vedno predstavlja izziv. "Pomembna bo postopna konsolidacija javnih financ z ohranjanjem investicij, da v prihodnjih letih ne bomo ovirali gospodarske rasti, kot se je zgodilo po finančni krizi," je menil

Kot ključno reformo, ki bo prispevala k fiskalni vzdržnosti, je Boštjančič tako kot Cormann navedel pokojninsko reformo. Osnutek predloga, ki bo med drugim prispeval k zmanjšanju pritiska na javne finance na dolgi rok in hkrati zagotovil primerne pokojnine, je vlada že poslala socialnim partnerjem, je povedal.

K dvigu produktivnosti se bo po njegovih besedah med drugim prispevalo z ukrepi na področju davčne politike, kot so denimo spodbude za prihod visoko kvalificiranih delavcev iz tujine in olajšave za delovanje zagonskih podjetij. Vlada prav tako že pripravlja ukrepe za okrepitev kapitalskega trga.

Boštjančič je soglašal, da so potrebni ukrepi na področju zelenega prehoda. "V našem novem osnutku nacionalnega energetskega in podnebnega načrta so ocenjene skupne vrednosti potrebnih investicij zelo velike, predvsem moramo spodbuditi zasebne naložbe," je dejal. Hkrati ima Slovenija še veliko dela s sanacijo škode po poplavah in z ukrepi, ki bodo v prihodnje preprečili podobne škode.

Vlada je že naredila tudi velik korak k izboljšanju razmer na stanovanjskem trgu, glede katerega se je Boštjančič strinjal, da je obremenjen z visokim povpraševanjem in nezadostno ponudbo. Vlada lahko poskrbi za lažje pridobivanje gradbenih dovoljenj, omogoči socialna stanovanja za ranljive skupine in obdavči nepremičnine, je naštel. Napovedal je tudi stalen in trden vir za financiranje gradnje najemnih stanovanj v višini do 100 milijonov evrov.