STA novice / Poslanci sprejeli resolucijo o NPK za obdobje 2024-2031

Uvodoma je članica odbora za kulturo DZ Andreja Rajbenšu (Svoboda) predstavila stališča, ki jih je bilo slišati na matičnem odboru. Med drugim je omenila opozorilo zakonodajnopravne službe, da trenutno še velja obdobje stare resolucije 2022-2029. Po njihovi oceni spreminjanje programskih dokumentov načeloma ni primerno, zlasti kadar bi to pomenilo korenito poseganje v vsebino. Komisije državnega sveta za izobraževanje, kulturo, znanost, šport in mladino pa je predlog podprla, je spomnila Rajbenšu.

V razpravi na odboru so nasprotniki predloga resolucije poudarjali, da nova resolucija ni potrebna, ker zdaj veljavna še vedno odgovarja na vsa ključna vprašanja v slovenski kulturi. Po njihovih navedba bi moralo ministrstvo za kulturo namesto nove resolucije sprejeti akcijski načrt za veljavno resolucijo, kot to določa zakon.

Izrazili so tudi obžalovanje, da v besedilu ni mogoče najti besed slovenska kultura, enotni slovenski kulturni prostor, slovenska identiteta, nacionalna suverenost. Po njihovem mnenju bi morali tovrstni politični akt krepiti nacionalno suverenost in identiteto vseh Slovencev. Kot eno od pomanjkljivosti so izpostavili tudi odsotnost finančnih postavk s konkretnimi cilji.

Zagovorniki predloga resolucij so pa bili mnenja, da mora resolucija odražati duh časa in s svojo vsebino odgovarjati na izzive sodobne družbe. V okoliščinah, kot so inflacijski pritiski, vojna v Ukrajini, podnebna kriza, lanskoletne poplave, prisotnost umetne inteligence v kulturi, so bile spremembe krovnih strateških dokumentov ne samo upravičene, ampak tudi nujno potrebne.

Spomnili so, da je bil z novo resolucijo v javno razpravo vložen tudi akcijski načrt, ki podrobneje določa uresničevanje resolucije, česar predlagatelj prejšnje resolucije ni naredil. Obenem so zavrnili očitke opozicije, da nov predlog ne izpostavlja pomena slovenske kulture za identiteto naroda. Kot je še spomnila poslanka Svobode, je odbor sprejel dopolnili poslanskih koalicijskih skupin. Prvo se nanaša na vključitev jezika gluhoslepih v resolucijo v poglavju, drugo pa na razvoj in javno rabo slovenskega jezika.

Podobni zagovori na eni strani in pomisleki na drugi so bili prestavljeni tudi na današnji seji DZ. Po besedah Jonasa Žnidaršiča (SD) je pred "nami resolucija, ki bolj celovito obravnava ukrepe v kulturi ter dolgoročno naravnanost ukrepov v slovenskem prostoru", ob čemer je opozoril na posebno pozornost, ki jo resolucija namenja negativnim učinkom naravnih nesreč na kulturno dediščino.

Tudi po mnenju Tatjane Greif (Levica) prejšnja resolucija ni mogla ustrezno nasloviti številnih družbenih okoliščin, kot so inflacijski pritiski, širitev širitev vojn, naravne nesreče kot posledica podnebne krize in vdor umetne inteligence v kulturo.

Alenka Jeraj (SDS) pa je izpostavila mnenje zakonodajnopravna službe, ki je opozorila na spornost nove resolucije v času, ko še velja stara. Kot je spomnila, je resolucija za obdobje 2022 - 2029 nastajala v času več vlad in bila po njenih besedah zato bolj demokratična. Tokratno pa razume ne le kot obračun s SDS, ampak tudi z SD, ki je sodelovala pri prejšnji resoluciji. "Ministrica hoče imeti svojo resolucijo", je menila Jeraj.

Iz ministrstva za kulturo so v sporočilu za javnost zapisali, da pravkar sprejeta resolucija umešča kulturo med ključne resorje družbe in spomnili, da je bila sprejeta z najširšo javno razpravo. "Gre za strateški dokument, ki kulturo razume kot javno dobro ter jo v prihodnjih letih usmerja k decentralizaciji, skladnemu razvoju in izboljševanju delovnih pogojev v sektorju," so med drugim zapisali. Dodali so, da sprejeta resolucija odpira pot pripadajočemu akcijskemu načrtu, ki ga bo v kratkem obravnavala vlada.