STA novice / DZ za boljše kadrovske in delovne pogoje v domovih za starejše

Poleg tega uvaja sistem kadrovskih štipendij, določa integracijske programe ob zaposlitvi ljudi brez slovenskega državljanstva, zavod za zaposlovanje pa bo nudil podporo pri zaposlovanju tujcev.

Vlada želi z zakonom hkrati izboljšati pogoje za krepitev prostovoljstva pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe. Ob tem vzpostavlja sistem za zagotavljanje kakovosti in varnosti obravnave pri izvajalcih. Nenazadnje omogoča sofinanciranje pri nakupu sodobnih tehnologij za pomoč zaposlenim pri težjih opravilih.

Zakon prinaša osem ukrepov, ki se bodo izvajali v letih 2024, 2025 in 2026. Njihova skupna vrednost je ocenjena na slabih deset milijonov evrov.

Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac se zaveda, da je zakon zgolj delček v celoti urejanja nujnih stvari na področju socialnega varstva in dolgotrajne oskrbe. Na ministrstvu po njegovih besedah razumejo, da je eden od nujno potrebnih elementov tudi ustrezno ovrednotenje dela zaposlenih, kar pa že naslavljajo v okviru plačnih pogajanj, so zapisali na ministrstvu.

Sprejete rešitve pa po ministrovi oceni vendarle prinašajo nov zagon v zaposlovanju v domovih za starejše in na področju dolgotrajne oskrbe sploh. Kot uspeh šteje tudi to, da sta bila vsebina in seznam ukrepov oblikovana s širokim družbenim in tudi političnim soglasjem.

V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SD začasne ukrepe razumeli kot tisti prvi korak, s katerim naj bi povečali privlačnost opravljanja poklica, kot sta denimo negovalec ali fizioterapevt. Z zagotavljanjem dovolj dobro usposobljenega kadra in razbremenjevanjem obstoječega kadra po njihovem pojasnilu ohranjajo in krepijo dostopnost do storitev.

Osnovni cilj zakona je po navedbah Levice ohranjanje dostopnosti, kakovosti in varnosti storitev ob hkratnem preizkušanju različnih pristopov. Ti bodo kasneje lahko prešli v sistemske rešitve, če se bodo izkazali kot koristni za uporabnike in zaposlene.

Z letošnjim letom se je že začel postopno izvajati zakon o dolgotrajni oskrbi, so spomnili v Svobodi. Besedilo, ki ga imajo na mizi danes, pa po njihovem prinaša še ukrepe za več kadra in boljšo kakovost storitev.

V SDS so medtem podvomili o rešitvah, ki jih je vlada predlagala DZ. Pogrešajo denimo prenovo kadrovskih normativov za zdravstveni del, medtem ko so za socialni del že urejeni. Kot so dejali, z zakonom niso zadovoljni, a je bolje nekaj kot nič.

V NSi pa so predstavili svoje dopolnilo, po katerem bi bili vsi zaposleni v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi upravičeni do dodatka za zagotavljanje kakovosti in varnosti v višini 20 odstotkov osnovne plače. Tako bi bilo po predlogu NSi vse do uveljavitve zakona, ki bo na novo uredil sistem plač v javnem sektorju. Vendar je državni sekretar Luka Omladič opomnil, da bi tak parcialni ukrep vnesel nova plačna nesorazmerja. DZ dopolnila ni sprejel.