STA novice / Evropski revizorji ugotavljajo le delno uspešnost glede obnovljivega vodika

"V industrijski politiki EU na področju obnovljivega vodika je treba preveriti dejansko stanje," je dejal član Evropskega računskega sodišča Stef Blok, ki je bil pristojen za to revizijo. "EU mora izbrati strateško pot k razogljičenju, ne da bi pri tem ogrožala konkurenčnost ključnih industrijskih panog EU ali ustvarila nove strateške odvisnosti," je dodal.

Računsko sodišče ugotavlja, da lahko obnovljivi ali zeleni vodik prispeva k razogljičenju sektorjev, ki jih je posebej težko elektrificirati, kot so proizvodnja jekla, petrokemikalije, cement in gnojila. Lahko tudi pripomore k doseganju podnebnih ciljev glede ničelnih emisij ogljika, ki si jih je EU zastavila do leta 2050, in dodatnemu zmanjšanju odvisnosti EU od ruskih fosilnih goriv.

Evropska komisija je določila cilje za proizvodnjo in uvoz obnovljivega vodika - po 10 milijonov ton do leta 2030 - ki so preveč ambiciozni in ne temeljijo na obsežni analizi, temveč na politični volji, ocenjuje računsko sodišče.

"Doseganje teh ciljev je že od začetka težavno: različne ambicije držav članic niso vedno usklajene s cilji, komisija pri usklajevanju z državami članicami in industrijo ni zagotovila, da bi vse strani delovale v isto smer," je kritično računsko sodišče.

Je pa Evropsko komisijo pohvalilo, da je pravni okvir skoraj popoln in zagotavlja gotovost, ki je ključna pri vzpostavitvi novega trga. "Za dogovor o pravilih o obnovljivem vodiku pa je bilo potrebno veliko časa, zato so bile številne naložbene odločitve v tem obdobju odložene. Nosilci projektov odlagajo odločitve o naložbah tudi zato, ker je ponudba odvisna od povpraševanja in obratno," menijo na računskem sodišču.

Ocenjujejo, da bodo za okrepitev panoge vodika v EU potrebne obsežne javne in zasebne naložbe, a da Evropska komisija nima popolnega pregleda nad potrebami ali razpoložljivimi javnimi sredstvi. Hkrati so sredstva EU, ki so jih revizorji za obdobje 2021-2027 ocenili na 18,8 milijarde evrov, razpršena med več programov, zato podjetja težko ugotovijo, katera vrsta financiranja je najprimernejša za določen projekt.

Večino sredstev EU porabijo države članice, ki imajo velik delež industrijskih panog, ki jih je težko razogljičiti, in so naprednejše na področju načrtovanih projektov, kot so Nemčija, Španija, Francija in Nizozemska.

"Vendar še vedno ni zagotovila, da bo potencial EU za proizvodnjo vodika mogoče izkoristiti v celoti ali da bo javno financiranje EU zadostovalo za transport zelenega vodika po vsej EU, tj. iz držav z velikim potencialom za proizvodnjo v države z velikim povpraševanjem s strani industrijskih panog," opozarja računsko sodišče.

Evropsko komisijo poziva, naj posodobi svojo strategijo za vodik na podlagi temeljite ocene treh področij: kako prilagoditi tržne spodbude za proizvodnjo in uporabo obnovljivega vodika, kako prioritetno razporediti omejena finančna sredstva EU in na katere dele vrednostne verige se je treba osredotočiti ter katere industrijske panoge EU želi ohraniti in za kakšno ceno, in sicer glede na geopolitične posledice proizvodnje v EU v primerjavi z uvozom iz tretjih držav.