STA novice / Svet ECB ni spreminjal denarne politike (dopolnjeno)

Svet ECB je junija skladno z napovedmi znižal osrednje evrske obrestne mere za 0,25 odstotne točke. Šlo je za prvi rez v vsaj katero od obrestnih mer od septembra 2019 in za obrat v denarni politiki, ki jo je ECB začela zaostrovati pred skoraj dvema letoma.

Potem ko svet ECB danes ni posegel v obrestne mere, ostaja osrednja obrestna mera za operacije glavnega refinanciranja pri 4,25 odstotka. Depozitna obrestna mera, po kateri banke nalagajo sredstva pri centralnih bankah območja z evrom, bo še naprej pri 3,75 odstotka. Obrestna mera za odprto ponudbo mejnega posojila pa se ohranja pri 4,50 odstotka. Prvi dve obrestni meri še vedno ostajata blizu najvišjih ravni od uvedbe evra.

Najnovejše informacije po navedbah sveta ECB na splošno potrjujejo prejšnjo oceno srednjeročnih inflacijskih obetov. Medtem ko so se maja nekateri elementi osnovne inflacije (tiste brez cen energije, hrane in pijače) rahlo zvišali zaradi enkratnih dejavnikov, so junija večinoma ostali stabilni ali se celo nekoliko znižali, v izjavi po seji ugotavlja osrednji organ evrske denarne politike.

Denarna politika po oceni sveta še naprej ohranja restriktivne pogoje financiranja, dobički, ki jih kljub temu ustvarjajo podjetja, pa blažijo vpliv visoke rasti plač na inflacijo. Kljub temu so domači cenovni pritiski po presoji sveta ECB še vedno močni, inflacija pri storitvah je povišana.

Ker plače po daljšem obdobju povišane inflacije z zamudo pospešeno rastejo, to po navedbah predsednice ECB Christine Lagarde skupaj s šibko produktivnostjo prispeva k rasti stroškov dela. Ta bo po ocenah sveta ECB na kratek rok ostala povišana. A zadnji podatki o gibanju plač ne odstopajo od pričakovanj, po katerih se bo njihova rast umirila v teku prihodnjega leta. Še naprej naj bi rast stroškov dela blažili tudi dobički podjetij.

Skupna inflacija, ki je junija dosegla 2,5 odstotka, bo po oceni sveta verjetno ostala nad ciljno ravnjo daleč v leto 2025. V preostalem delu leta naj bi ostala približno na sedanjih ravneh, tudi zaradi učinka osnove pri cenah energije, v drugi polovici prihodnjega leta pa naj bi se občutneje začela gibati proti dvema odstotkoma.

Svet ECB je še naprej odločen zagotoviti, da se bo letna inflacija čim prej vrnila na dvoodstotni srednjeročni cilj. Obrestne mere bo ECB ohranjala "dovolj restriktivne" tako dolgo, kot bo treba, da ta cilj doseže.

O ustrezni ravni in trajanju restriktivne denarne politike se bo svet ECB še naprej odločal na podlagi podatkov in na vsaki seji posebej, izhajal pa bo iz ocene inflacijskih obetov, v kateri bo upošteval nove ekonomske in finančne podatke, dinamiko osnovne inflacije in intenzivnost transmisije denarne politike.

Nove napovedi za inflacijo in gospodarsko rast bodo znane septembra, na naslednji seji sveta po dvomesečnem poletnem premoru. Če ne bo negativnih presenečenj v podatkih, takrat analitiki pričakujejo tudi naslednji rez v obrestne mere.

Lagarde je v izjavi po seji sveta povedala, da so možnosti glede morebitnega septembrskega znižanja "široko odprte" in odvisne od tekočih podatkov. "Današnja odločitev je bila soglasna, prav tako kot odločnost, da naše odločitve še naprej ostajajo odvisne od podatkov in da se odločamo od seje do seje, brez vnaprejšnjih zavez," je pojasnila.

Morebitno še eno znižanje jeseni, ko bo med drugim oktobra sejo sveta ECB gostila Banka Slovenije, bo tako prav tako odvisno od nadaljnjega razvoja dogodkov.