STA novice / Ob 75-letnici ženevskih konvencij razlogi za skrb in ne praznovanje

Kot je ob obletnici izpostavila predsednica ICRC Mirjana Spoljarić Egger, je danes posebej zaskrbljujoče, kako v oborožene konflikte vpletene strani premikajo meje tega, kar razumejo kot sprejemljivo v času vojne, kar slabi zaščitni učinek ženevskih konvencij.

Štiri temeljne konvencije so bile sprejete 12. avgusta 1949 s ciljem zmanjšati nepotrebno trpljenje udeleženih v spopadih. Doslej jih je ratificiralo 196 držav, zato veljajo za univerzalne. Uredile so položaj oseb, ki ne sodelujejo v oboroženih spopadih - civilistov, reševalcev in humanitarnih delavcev - ter tistih, ki v njih ne sodelujejo več: ranjenih, bolnih, brodolomcev in vojnih ujetnikov.

Leta 1977 sta se konvencijam pridružila dopolnilna protokola o zaščiti žrtev v oboroženih mednarodnih spopadih in oboroženih konfliktih znotraj držav, leta 2005 pa še tretji, ki določa možnost uporabe dodatnega razlikovalnega simbola med oboroženim spopadom. Medicinsko in vojaško osebje lahko poleg rdečega križa in polmeseca uporabi simbol rdečega kristala.

Novi simbol je leta 2007 zahteval Izrael, torej država, ki se je v zadnjih mesecih zapletla v enega od najbolj nasilnih oboroženih konfliktov.

Trenutno jih po svetu sicer poteka 120 - med drugim v Etiopiji, Sudanu, Srednjeafriški republiki, Kolumbiji, Demokratični republiki Kongo, Mjanmaru, Siriji in Jemnu - medtem ko je bilo pred 25 leti ob 50-letnici ženevskih konvencij 20 oboroženih konfliktov.

ICRC kot nevtralna mednarodna organizacija nadzoruje spoštovanje konvencij in je danes v stiku z 200 vpletenimi stranmi, ki jih usposablja in spodbuja k spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Spoljarić Egger je opozorila, da so bolnišnice in šole vse pogosteje cilj napadov. Tovrstni napadi so se v zadnjih mesecih večkrat zgodili v Gazi, pa tudi v Ukrajini, ko naj bi julija ruske sile napadle otroško bolnišnico v Kijevu.

Opozorila je tudi, da vojskujoče se strani zaustavljajo dobavo humanitarne pomoči z argumentom, da bi se material lahko zlorabil za vojaške namene.

Spoljarić Egger je ob obletnici izpostavila tudi spremenjene tehnologije vojskovanja in pozvala države k doslednemu spoštovanju mednarodnega humanitarnega prava pri uporabi umetne inteligence ter pri kibernetskih in informacijskih operacijah.

Pozvala jih je tudi k razvoju novih omejitev za avtonomne oborožitvene sisteme.