STA novice / Računsko sodišče ministrstvu za vzgojo in izobraževanje očita več nepravilnosti

Osnovnošolsko izobraževanje obsega obvezni in razširjeni program, ta pa vključuje tudi interesne dejavnosti. Šolam povračilo teh stroškov izplačuje ministrstvo na podlagi sklepa ministra o vrednosti ure interesne dejavnosti za šolsko leto. Ministrstvo je za interesne dejavnosti šolam izplačalo 5.129.951 evrov, so navedli v revizijskem poročilu.

Vendar je računsko sodišče pri reviziji predloga zaključnega računa proračuna za lani ugotovilo, da sklep ni ustrezna podlaga za plačilo osnovnim šolam za izvajanje interesnih dejavnosti, ki niso sistematizirane. Pravne podlage za dodatna plačila osnovnim šolam za opravljanje del, ki ne sodijo v delovno obveznost učiteljev, namreč ni.

Računsko sodišče je sklenilo, da je ministrstvo pri izplačevanju povračila stroškov za izvajanje nesistematiziranih interesnih dejavnosti ravnalo v nasprotju z zakonom o javnih financah. Ta med drugim določa, da se sredstva proračuna uporabljajo za financiranje državnih organov, za izvajanje njihovih nalog in drugo, opredeljeno z ustavo in zakoni.

Poleg tega je ministrstvo po mnenju računskega sodišča ravnalo v nasprotju z zakonom o javnih financah pri izplačevanju sredstev za dodatno učno pomoč učencem s posebnimi potrebami. Sodišče je ugotovilo, da sklep ministra o zagotavljanju sredstev za učno pomoč, na podlagi katerega je ministrstvo osnovnim šolam zagotavljajo denar za te ure, ni ustrezna podlaga za dodatna plačila. Vrednost realiziranih izplačil je 5.146.736 evrov, so navedli.

Računsko sodišče je ministrstvu nakazovanje dodatnih sredstev za ure nesistematiziranih interesnih dejavnosti in nakazovanje dodatnega denarja za opravljene ure učne pomoči brez pravne podlage prvič očitalo leta 2016 v revizijskem poročilu o delovni obveznosti učiteljev v osnovnih šolah. Učitelji bi lahko dodatno plačilo prejeli, ko bi to delo predstavljalo povečan obseg njihovega dela, so navedli v tem poročilu. Obe nepravilnosti pa so ministrstvu nazadnje očitali v reviziji predloga zaključnega računa proračuna za leto 2022.

Računsko sodišče je ugotovilo tudi nekatere druge nepravilnosti ministrstva, denimo prepozno izdajo odločb o napredovanju v 33 primerih, zaradi česar je devet strokovnih delavcev prepozno prejelo višje plačo. Ministrstvo so še opozorili, da pravilnika o metodologiji financiranja izobraževalnih programov in vzgojnega programa na področju srednjega šolstva niso uskladili s spremembami zakona o sistemu plač v javnem sektorju.

Ministrstvu za vzgojo in izobraževanje je računsko sodišče med drugim naložilo, da mora 90 dni po prejemu revizijskega poročila predložiti odzivno poročilo. Revizorji bodo ocenili verodostojnost odzivnega poročila, torej resničnost navedb o popravljalnih ukrepih, in po potrebi revidirali odzivno poročilo.

Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije pa računsko sodišče očita, da ni zagotavljalo pravočasnega nadzora nad pogodbenimi obveznostmi javne agencije za raziskovalno dejavnost. Menijo, da je ministrstvo s tem ravnalo v nasprotju z zakonom o javnih financah. Sodišče je ministrstvo na nepravilnosti v zvezi z nadzorom nad agencijo opozarjalo že v reviziji predloga zaključnega računa proračuna za leto 2022.