STA novice / Revizorji dvomijo o uspešnosti podpore EU ekološkemu kmetovanju

Zaradi milijardne pomoči temu delu kmetijske dejavnosti, ki jih letno zagotavlja EU, se je površina ekološko obdelanih zemljišč sicer povečala, a se po mnenju Evropskega računskega sodišča premalo pozornosti namenja zahtevam in potrebam sektorja. Trg ekološke pridelave zato ostaja zelo nišna dejavnost in pomeni le štiri celotnega trga živilskih pridelkov in izdelkov.

Ekološko kmetovanje je sicer pomemben del strategije EU Od vil do vilic za doseganje ambicioznih okoljskih in podnebnih ciljev EU na področju kmetijstva. V obdobju 2014-2022 so evropski kmetje prejeli okoli 12 milijard evrov subvencij iz skupne kmetijske politike za prehod na ekološko kmetovanje ali ohranjanje praks ekološkega kmetovanja, do leta 2027 pa naj bi jih prejeli še skoraj 15 milijard.

Revizorji so, kot so sporočili iz Evropskega računskega sodišča, ugotovili, da se pri izplačevanju podpore pogosto zanemarjajo okoljski in tržni cilji. Kmetje lahko na primer prejmejo sredstva tudi, če ne spoštujejo pravil o kolobarjenju ali standardov dobrobiti živali, ki so osnova ekološkega kmetovanja.

Običajna je bila po ugotovitvah revizorjev tudi praksa, da so kmetje pri sejanju ekoloških kmetijskih rastlin pridobili dovoljenja za uporabo neekoloških semen. Prav tako po presoji avtorjev revizijskega poročila trenutno ni mogoče izmeriti, kako so bile domnevne okoljske koristi ekološkega kmetovanja dejansko uresničene.

Podpora v okviru skupne kmetijske politike je bila kmetom tako namenjena kot nadomestilo za dodatne stroške in izgubo dohodka, ki so jih imeli zaradi prehoda s konvencionalnega na ekološko kmetovanje, ekološkim kmetom pa za prejem te podpore ni bilo treba pridelovati ekoloških pridelkov.

V splošnem so revizorji tudi kritični do strategije EU na tem področju. Sedanji akcijski načrt je sicer boljši od prejšnjega, a še vedno v njem niso opredeljeni ne ustrezni in merljivi cilji za ekološki sektor ne načini za merjenje napredka. Obenem za obdobje po letu 2030 ni strateške vizije, s katero bi se zagotovili stabilnost in dolgoročna perspektiva, niti niso bili sprejeti posebni cilji.

V praksi je edini, pa še to nezavezujoči cilj, ki ga je EU določila za ekološki sektor, povečanje površine za ekološko kmetovanje na 25 odstotkov vseh površin do 2030. Vendar se stopnja razvoja ekološkega kmetovanja in ambicije za njegovo krepitev med državami EU zelo razlikujejo, tako da obstaja tveganje, da EU cilja ne bo dosegla. Revizorji opozarjajo, da bi za dosego tega cilja morali evropski kmetje prakse ekološkega kmetovanja uvajati dvakrat hitreje kot sedaj.

Leta 2022 so površine z ekološko pridelavo v EU obsegale približno 17 milijonov hektarjev, kar je 10,5 odstotka vseh kmetijskih površin v uporabi. Po posameznih članicah delež sega od manj kot pet odstotkov na Nizozemskem, Poljskem, v Bolgariji, na Irskem in Malti, do več kot 25 odstotkov v Avstriji kot šampionki tega sektorja. V Sloveniji je delež dosegal 11,1 odstotka.