STA novice / Predlog novele zakona o lokalnih volitvah po mnenju DZ primeren za nadaljnjo obravnavo

Poglavitni namen predloga novele zakona o lokalnih volitvah je uresničitev odločbe ustavnega sodišča iz leta 2020, ki ureja volilni spor, je na seji DZ v imenu predlagateljev dejal državni sekretar na ministrstvu za javno upravo Jure Trbič. Novela po njegovih besedah prinaša tudi bolj učinkovito varstvo volilne pravice, izvedba lokalnih volitev pa bo preprostejša in preglednejša, je dejal.

Predlog tako predvideva podaljšanje roka za vložitev ugovora pri občinski volilni komisiji iz dosedanjih 48 ur po glasovanju na dva dni po dnevu glasovanja.

S predlogom se širi krog upravičencev za vložitev tožbe na upravno sodišče in uvaja elektronsko poslovanje sodišča ter obvezno zastopanje po pooblaščencu, ko je stranka občinska volilna komisija ali občina. Odpravlja se potrditev mandatov članov občinskega sveta, uvaja pa seznanitev občinskega sveta z aktom o izidu volitev, s katerim je ugotovljena izvolitev članov občinskega sveta in župana.

Predlog novele zakona predvideva tudi dopolnitev pogojev za imenovanje predsednikov in namestnikov občinskih volilnih komisij. Določa se, da se za predsednika in namestnika občinske volilne komisije imenuje sodnik.

Prav tako zakonske spremembe predvidevajo višja nadomestila predsednikom in tajnikom občinskih volilnih komisij v občinah z več kot 25.000 volilnimi upravičenci na zadnjih rednih lokalnih volitvah.

Sicer pa želi vlada s predlogom tudi poenostaviti volitve v svete ožjih delov občin in spodbuditi večjo participacijo občanov. Kot so pojasnili, se izenačuje potrebno število podpisov podpore za kandidate za člane svetov ožjih delov občin ne glede na njihovo obliko in volilni sistem. Kot volilna enota za volitve v svete ožjih delov občine se določi celotno območje ožjega dela občine. Določa pa se tudi, da politične stranke določajo kandidate za člane ožjih delov občine v skladu s svojimi pravili.

S predlagano novelo zakona se prav tako določa omejitev zaračunavanja stroškov državnih organov občinam pri izvedbi volilnih opravil, pa tudi pravna podlaga za povezovanje evidenc pri preverjanju zakonitosti kandidatur oziroma list kandidatov in imenovanju volilnih odborov.

V koaliciji so predlagane spremembe pozdravili. V Svobodi pa so zagotovili, da so preučili tudi mnenja občinskih združenj ter da bodo vložili tudi nekatera dopolnila k predlogu novele zakona. Predvsem glede predloga, da se za predsednika in namestnika občinske volilne komisije imenuje sodnik. Po mnenju Svobode bi se lahko na to mesto imenovali tudi pravnike, s tem pa se ne bi soočali s pomanjkanjem kandidatov za te funkcije.

Tudi opozicija je bila glede imenovanja sodnikov oz. pravnikov podobnega mnenja. V SDS so poleg tega nasprotovali še predlaganim rešitvam glede volitev v svete ožjih delov občine, saj da bi s tem manjši kraji ostali brez članov v svetih. Menijo, da bi se rok za ugovor podaljšal na tri dni in s tem poenotil z ostalimi volilnimi postopki. Pogrešajo pa predlog, da državljani tretjih držav ne bi imeli aktivne volilne pravice.

V NSi zakonskega predloga novele trenutno ne morejo podpreti, bodo pa o tem razmislili v nadaljnji obravnavi. Pomisleke imajo pri pravici vlaganja pritožb vsakega volivca, saj se bojijo, da bi lahko prihajalo do "medsosedskih sporov". Ob ustanovitvi nove občine pa menijo, da bi se morale volitve opraviti takoj in ne šele na naslednjih rednih lokalnih volitvah.